Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
19.04.2018 9 min

Možgani in psihadeliki


O spremenjenih stanjih zavesti, raziskavah, psihoterapevtskih potencialih in tveganjih

Iztočnica za današnjo oddajo je prav današnji datum, 19. april 1943. Na ta dan je švicarski kemik Alfred Hoffman prvič namenoma zaužil dietilamid lizergične kisline, bolje poznan kot LSD. Ker se je med to izkušnjo peljal s kolesom, se je ta dan v zgodovino zapisal kot Bicycle day oziroma Kolesarski dan.

LSD je psihedelik. Psihedeliki, v nasprotju z drugimi psihoatkivnimi snovmi, delujejo na serotoninergični sistem osrednjega živčevja. To je sistem, ki je sicer v našem osrednjem živčevju zelo pomemben; vpliva na naše čustvovanje, na spanje in na mišljenje. Ko je ta sistem moten, lahko dobimo neko novo izkušnjo, ki pa je po navadi nerealna. Takrat govorimo o spremenjenem stanju zavesti, pove profesor doktor Peter Pregelj, predstojnik Katedre za psihiatrijo ljubljanske Medicinske fakultete.

Nekatere od teh psihoaktivnih snovi delujejo na specifične receptorje, predvsem receptor A2 za serotonin. Ti receptroji se nahajajo v možganski skorji, natačneje v peti plasti možganske skorje. Tam so velike piramidne celice, ki imajo te receptorje na postsinaptični membrani. Tako prihaja ob vnosu te psihatktivne snovi do motenj v delovanju živčnih celic in do doživljanja nekih novih izkušenj.

V zadnjih dveh desetletjih so raziskave o uporabnosti psihedelikov v psihoterapiji ponovno v porastu. Trenutno je največ raziskav povezanih z možnostjo uporabe psihedelikov pri zdravljenju depresij, anksioznih motenj in posttravmatskem stresu, pove psihoterapevt Marko Vide z Inštituta za psihoterapijo Zajčja luknja.

Danes imamo na razpolago orodja, ki jih v preteklem stoletju nismo imeli in lahko zelo natančno spremljamo kaj se dogaja v možganih med psihedelično izkušnjo. V ZDA vse kaže, da bo učinkovina MDMA v nekaj letih postala legalna v sklopu psihedelične psihoterapije.

Psihedelična psihoterapija pri nas še ni možna, saj obstoječa zakonodaja, psihedelike uvršča na seznam prepovedanih drog, v skupino I. V to skupino se uvrščajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba.


Možgani na dlani

491 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

19.04.2018 9 min

Možgani in psihadeliki


O spremenjenih stanjih zavesti, raziskavah, psihoterapevtskih potencialih in tveganjih

Iztočnica za današnjo oddajo je prav današnji datum, 19. april 1943. Na ta dan je švicarski kemik Alfred Hoffman prvič namenoma zaužil dietilamid lizergične kisline, bolje poznan kot LSD. Ker se je med to izkušnjo peljal s kolesom, se je ta dan v zgodovino zapisal kot Bicycle day oziroma Kolesarski dan.

LSD je psihedelik. Psihedeliki, v nasprotju z drugimi psihoatkivnimi snovmi, delujejo na serotoninergični sistem osrednjega živčevja. To je sistem, ki je sicer v našem osrednjem živčevju zelo pomemben; vpliva na naše čustvovanje, na spanje in na mišljenje. Ko je ta sistem moten, lahko dobimo neko novo izkušnjo, ki pa je po navadi nerealna. Takrat govorimo o spremenjenem stanju zavesti, pove profesor doktor Peter Pregelj, predstojnik Katedre za psihiatrijo ljubljanske Medicinske fakultete.

Nekatere od teh psihoaktivnih snovi delujejo na specifične receptorje, predvsem receptor A2 za serotonin. Ti receptroji se nahajajo v možganski skorji, natačneje v peti plasti možganske skorje. Tam so velike piramidne celice, ki imajo te receptorje na postsinaptični membrani. Tako prihaja ob vnosu te psihatktivne snovi do motenj v delovanju živčnih celic in do doživljanja nekih novih izkušenj.

V zadnjih dveh desetletjih so raziskave o uporabnosti psihedelikov v psihoterapiji ponovno v porastu. Trenutno je največ raziskav povezanih z možnostjo uporabe psihedelikov pri zdravljenju depresij, anksioznih motenj in posttravmatskem stresu, pove psihoterapevt Marko Vide z Inštituta za psihoterapijo Zajčja luknja.

Danes imamo na razpolago orodja, ki jih v preteklem stoletju nismo imeli in lahko zelo natančno spremljamo kaj se dogaja v možganih med psihedelično izkušnjo. V ZDA vse kaže, da bo učinkovina MDMA v nekaj letih postala legalna v sklopu psihedelične psihoterapije.

Psihedelična psihoterapija pri nas še ni možna, saj obstoječa zakonodaja, psihedelike uvršča na seznam prepovedanih drog, v skupino I. V to skupino se uvrščajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov