Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
Kaj se dogaja v možganih, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira?
Naše živčne celice so pravzaprav majhna kompleksna elektrarna – ves čas namreč proizvajajo električno aktivnost, ki jo strokovnjaki merijo z elektroencefalografijo ali skrajšano EEG-jem. Kaj pa se v možganih dogaja, če se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira? Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki dogajanje ponazori na primeru udara strele. Če nas udari strela in je pod udarom tudi del živčevja, načeloma izgubimo zavest.
Če seveda ne umreš, kar se velikokrat zgodi. Če ne umreš, je znano, da imaš amnezijo – ne spomniš se, kaj se je zgodilo. Raziskave so pokazale, da imaš potem še dolgo kognitivne motnje – motnje spomina in pozornosti, ki lahko ostanejo še veliko let ali celo vse življenje. Motnje učenja novih informacij so pa prisotne nato še nekaj tednov.
Zanimivo je, da ima lahko zunanja elektrika na možgane tudi nepričakovane, nenavadne in pozitivne učinke. Nevrologom je zelo dobro znan primer Tonyja Cicorie.
Primer 42-letnika, ki ga je ob telefoniranju v takrat še klasični telefonski govorilnici udarila strela. K sreči je bila tam sestra, ga takoj reanimirala, tako da je preživel. Po nekajtedenskih motnjah spomina se je vrnil na delo, nato pa čez nekaj dni doživel nepričakovano spremembo, strastno je namreč začel oboževati klavirsko glasbo.
Danes je Cicoria med bolj znanimi izvajalci klavirske glasbe. Vpliv elektrike na možgane je sicer tema, ki je strokovnjakom s področja nevrologije dobro znana. Danes tako poznamo več terapij električnega draženja: transkranialno stimulacijo, globoko možgansko stimulacijo in terapijo z elektrošoki oz. elektrokonvulzivno terapijo. Vse tri metode se ali že uveljavljene ali pa kot poskusne metode uporabljajo za zdravljenje depresije.
491 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
Kaj se dogaja v možganih, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira?
Naše živčne celice so pravzaprav majhna kompleksna elektrarna – ves čas namreč proizvajajo električno aktivnost, ki jo strokovnjaki merijo z elektroencefalografijo ali skrajšano EEG-jem. Kaj pa se v možganih dogaja, če se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira? Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki dogajanje ponazori na primeru udara strele. Če nas udari strela in je pod udarom tudi del živčevja, načeloma izgubimo zavest.
Če seveda ne umreš, kar se velikokrat zgodi. Če ne umreš, je znano, da imaš amnezijo – ne spomniš se, kaj se je zgodilo. Raziskave so pokazale, da imaš potem še dolgo kognitivne motnje – motnje spomina in pozornosti, ki lahko ostanejo še veliko let ali celo vse življenje. Motnje učenja novih informacij so pa prisotne nato še nekaj tednov.
Zanimivo je, da ima lahko zunanja elektrika na možgane tudi nepričakovane, nenavadne in pozitivne učinke. Nevrologom je zelo dobro znan primer Tonyja Cicorie.
Primer 42-letnika, ki ga je ob telefoniranju v takrat še klasični telefonski govorilnici udarila strela. K sreči je bila tam sestra, ga takoj reanimirala, tako da je preživel. Po nekajtedenskih motnjah spomina se je vrnil na delo, nato pa čez nekaj dni doživel nepričakovano spremembo, strastno je namreč začel oboževati klavirsko glasbo.
Danes je Cicoria med bolj znanimi izvajalci klavirske glasbe. Vpliv elektrike na možgane je sicer tema, ki je strokovnjakom s področja nevrologije dobro znana. Danes tako poznamo več terapij električnega draženja: transkranialno stimulacijo, globoko možgansko stimulacijo in terapijo z elektrošoki oz. elektrokonvulzivno terapijo. Vse tri metode se ali že uveljavljene ali pa kot poskusne metode uporabljajo za zdravljenje depresije.
Neveljaven email naslov