Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Če potujemo na zahod, imamo običajno manj težav, kot če letimo na vzhod
Jet lag se – kot pove tudi slovensko ime – pojavi zaradi hitre menjave več časovnih pasov. Gre za motnjo spanja, ki se kaže v nespečnosti in dnevni utrujenosti. Poleg slabšega spanca imamo težave tudi z neusklajenostjo različnih bioloških ritmov našega telesa. To je proučeval tudi eden od prejemnikov Nobelove nagrade 2017 za medicino Michael W. Young, ki je ugotovil, da je najbolj kritično neskladje med različnimi organi, saj se recimo jetra, pljuča in celice kože na nov časovni pas prilagodijo veliko počasneje kot možgani.
Zelo pomembno vlogo pri vsem skupaj ima tudi melatonin – hormon, ki vpliva na znižanje energetske porabe telesa in telesne temperature, izločanje hormonov kot so kortizol, testosteron in rastni hormon. Dr. Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov v Splošni bolnišnici Celje:
»Melatonin je hormon spanja, za katerega vemo, da sta njegovo izločanje in sinteza, ki se dogajata v češariki, zelo povezana s svetlobo. Svetloba zavre izločanje, tema spodbuja. Je notranji sinhronizator bioloških ritmov našega telesa. Zato je zelo pomembno, kdaj smo izpostavljeni svetlobi. To je pomembno tudi pri obvladanju jet laga.
Jet laga otroci, ki so mlajši od treh let, praktično ne občutijo. Pri odraslih je ta pojav običajno manjši, če potujemo na zahod, kot če na vzhod. Dr. Gnidovec Stražišar pravi, da praviloma naša biološka ura za vsak prepotovati časovni pas potrebuje približno en dan privajanja.
»Dobro je, da se na potovanje pripravimo vnaprej. Najprej, da smo dovolj naspani, spočiti, saj bodo učinki jet laga, če nam že prej manjka spanca, večji. Pripravljati se lahko začnemo že prej. Če potujemo na vzhod, potem gremo vsak dan v posteljo približno pol ure prej in pol ure prej tudi vstanemo. To delamo tri dni pred potovanjem. Če je le mogoče, si tudi prilagodimo uro leta – da, če potujemo na vzhod, tja priletimo v zgodnjem popoldanskem času, če letimo na zahod, pa do večera.
Veliko več težav ima zaradi jet laga kabinsko osebje, ki časovne pasove menja pogosteje, še dodaja sogovornica: »Pri njih lahko govorimo o podobnih težavah, kot jih imajo izmenski delavci. Stevardese imajo lahko motnje menstruacijskega ciklusa ali pri zanositvi, saj so njihovi biološki ritmi stalno neusklajeni. Kot kažejo študije, narejene na primeru izmenski delavcev, pa lahko to, da dolgo let živimo z neusklajenimi notranjimi ritmi, vodi do različnih obolenj, tudi rakavih.
491 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Če potujemo na zahod, imamo običajno manj težav, kot če letimo na vzhod
Jet lag se – kot pove tudi slovensko ime – pojavi zaradi hitre menjave več časovnih pasov. Gre za motnjo spanja, ki se kaže v nespečnosti in dnevni utrujenosti. Poleg slabšega spanca imamo težave tudi z neusklajenostjo različnih bioloških ritmov našega telesa. To je proučeval tudi eden od prejemnikov Nobelove nagrade 2017 za medicino Michael W. Young, ki je ugotovil, da je najbolj kritično neskladje med različnimi organi, saj se recimo jetra, pljuča in celice kože na nov časovni pas prilagodijo veliko počasneje kot možgani.
Zelo pomembno vlogo pri vsem skupaj ima tudi melatonin – hormon, ki vpliva na znižanje energetske porabe telesa in telesne temperature, izločanje hormonov kot so kortizol, testosteron in rastni hormon. Dr. Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov v Splošni bolnišnici Celje:
»Melatonin je hormon spanja, za katerega vemo, da sta njegovo izločanje in sinteza, ki se dogajata v češariki, zelo povezana s svetlobo. Svetloba zavre izločanje, tema spodbuja. Je notranji sinhronizator bioloških ritmov našega telesa. Zato je zelo pomembno, kdaj smo izpostavljeni svetlobi. To je pomembno tudi pri obvladanju jet laga.
Jet laga otroci, ki so mlajši od treh let, praktično ne občutijo. Pri odraslih je ta pojav običajno manjši, če potujemo na zahod, kot če na vzhod. Dr. Gnidovec Stražišar pravi, da praviloma naša biološka ura za vsak prepotovati časovni pas potrebuje približno en dan privajanja.
»Dobro je, da se na potovanje pripravimo vnaprej. Najprej, da smo dovolj naspani, spočiti, saj bodo učinki jet laga, če nam že prej manjka spanca, večji. Pripravljati se lahko začnemo že prej. Če potujemo na vzhod, potem gremo vsak dan v posteljo približno pol ure prej in pol ure prej tudi vstanemo. To delamo tri dni pred potovanjem. Če je le mogoče, si tudi prilagodimo uro leta – da, če potujemo na vzhod, tja priletimo v zgodnjem popoldanskem času, če letimo na zahod, pa do večera.
Veliko več težav ima zaradi jet laga kabinsko osebje, ki časovne pasove menja pogosteje, še dodaja sogovornica: »Pri njih lahko govorimo o podobnih težavah, kot jih imajo izmenski delavci. Stevardese imajo lahko motnje menstruacijskega ciklusa ali pri zanositvi, saj so njihovi biološki ritmi stalno neusklajeni. Kot kažejo študije, narejene na primeru izmenski delavcev, pa lahko to, da dolgo let živimo z neusklajenimi notranjimi ritmi, vodi do različnih obolenj, tudi rakavih.
Neveljaven email naslov