Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zobje so 'lakmus papir' za bolečino, lahko zaznavajo le "nič" ali pa "bolečino"
Mnoge oblije kurja polt že samo ob omembi zobozdravnika. In za mnoge je prva asociacija ob misli na zobozdravstveno ordinacijo – bolečina. V tokratni epizodi jutranjega odmerka nevroznanosti na Prvem smo raziskovali zakaj je zobobol »lakmus papir« bolečine, zakaj v ustih vse zaznavamo večje kot je v resnici, kako na vse skupaj vpliva strah in kaj imajo z vsem tem ostali dražljaji iz okolja, na primer zvok vrtalnika, pri tem nam je pomagal dr. Mike Bruegger iz Centra za dentalno medicino Univerze v Zuerichu.
Zobje so oživčeni z dvema, tremi živčnimi vlakni. Če to na primer primerjamo z našo kožo – z njo lahko zaznavamo veliko več- toplo, hladno, dotik, pa tudi seveda bolečino. To je zaradi oživčenosti. V koži je veliko živčnih vlaken, ki jo povezujejo z različnimi receptorji. Pri zobeh pa torej ni tako, zato lahko zaznavajo samo nič ali bolečino.
Če govorimo o zobeh in bolečini si lahko torej to predstavljamo kot nekakšno stikalo. Pri tem je 0 ne boli, 1 pa boli. Zaradi tega to ponuja zanimiv vpogled v svet nociceptorjev in bolečine.
Strah seveda vpliva na naše zaznavanje. Povezan pa je tudi z možganskimi omrežji, ki so aktivna, ko nas boli zob:
Aktivirajo se podobni predeli možganov kot takrat, ko nas bolijo drugi deli našega telesa. Pri tem pa nekateri deli omrežij izstopajo po svoji aktivnosti. V naših raziskavah smo ugotovili, da je pri zobni bolečini še posebno aktivirana naša amigdala.
Pri zobozdravniku se včasih zdi, da strah v kosti … oziroma bolečino v zobe naženejo tudi zvoki, že ko sedimo v čakalnici, pa vonj, in ostali različni dražljaji iz okolja.
To je res, predvsem pa drži takrat, ko se nečesa bojimo. Če nas je recimo zobozdravstvenega postopka zelo strah, vsi ti dražljaji zelo vplivajo na to, kako kaj občutimo in kako se vedemo. Če pa vam zobozdravnik zelo dobro pojasni, kaj bo počel, katere pripomočke bo uporabljal, kateri koraki bodo sledili … pa ti zunanji dražljaji nimajo takšnega vpliva. Pri zaznavanju so vaša čustva zelo pomembna.
To je zaradi tega, ker ponavadi znotraj ust ničesar ne čutimo, je pojasnil naš sogovornik.
Ne čutimo jezika, ne čutimo zob, so tam in delajo. Le redko se zgodi nek »senzorni input«, nek dražljaj. To se zgodi, ko na primer jemo ali pijemo, ampak celo takrat se tega običajno niti ne zavedamo. Povsem drugače je na primer z našimi prsti. Ti so podobno oživčeni, vendar pa dobivamo veliko več senzornih informacij, ko tipkamo na računalnik, telefon, kaj prijemamo … Zato se že najmanjša stvar med našimi zobmi zdi tako velika. Naš sistem jo zazna kot nekaj popolnoma nenavadnega.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Zobje so 'lakmus papir' za bolečino, lahko zaznavajo le "nič" ali pa "bolečino"
Mnoge oblije kurja polt že samo ob omembi zobozdravnika. In za mnoge je prva asociacija ob misli na zobozdravstveno ordinacijo – bolečina. V tokratni epizodi jutranjega odmerka nevroznanosti na Prvem smo raziskovali zakaj je zobobol »lakmus papir« bolečine, zakaj v ustih vse zaznavamo večje kot je v resnici, kako na vse skupaj vpliva strah in kaj imajo z vsem tem ostali dražljaji iz okolja, na primer zvok vrtalnika, pri tem nam je pomagal dr. Mike Bruegger iz Centra za dentalno medicino Univerze v Zuerichu.
Zobje so oživčeni z dvema, tremi živčnimi vlakni. Če to na primer primerjamo z našo kožo – z njo lahko zaznavamo veliko več- toplo, hladno, dotik, pa tudi seveda bolečino. To je zaradi oživčenosti. V koži je veliko živčnih vlaken, ki jo povezujejo z različnimi receptorji. Pri zobeh pa torej ni tako, zato lahko zaznavajo samo nič ali bolečino.
Če govorimo o zobeh in bolečini si lahko torej to predstavljamo kot nekakšno stikalo. Pri tem je 0 ne boli, 1 pa boli. Zaradi tega to ponuja zanimiv vpogled v svet nociceptorjev in bolečine.
Strah seveda vpliva na naše zaznavanje. Povezan pa je tudi z možganskimi omrežji, ki so aktivna, ko nas boli zob:
Aktivirajo se podobni predeli možganov kot takrat, ko nas bolijo drugi deli našega telesa. Pri tem pa nekateri deli omrežij izstopajo po svoji aktivnosti. V naših raziskavah smo ugotovili, da je pri zobni bolečini še posebno aktivirana naša amigdala.
Pri zobozdravniku se včasih zdi, da strah v kosti … oziroma bolečino v zobe naženejo tudi zvoki, že ko sedimo v čakalnici, pa vonj, in ostali različni dražljaji iz okolja.
To je res, predvsem pa drži takrat, ko se nečesa bojimo. Če nas je recimo zobozdravstvenega postopka zelo strah, vsi ti dražljaji zelo vplivajo na to, kako kaj občutimo in kako se vedemo. Če pa vam zobozdravnik zelo dobro pojasni, kaj bo počel, katere pripomočke bo uporabljal, kateri koraki bodo sledili … pa ti zunanji dražljaji nimajo takšnega vpliva. Pri zaznavanju so vaša čustva zelo pomembna.
To je zaradi tega, ker ponavadi znotraj ust ničesar ne čutimo, je pojasnil naš sogovornik.
Ne čutimo jezika, ne čutimo zob, so tam in delajo. Le redko se zgodi nek »senzorni input«, nek dražljaj. To se zgodi, ko na primer jemo ali pijemo, ampak celo takrat se tega običajno niti ne zavedamo. Povsem drugače je na primer z našimi prsti. Ti so podobno oživčeni, vendar pa dobivamo veliko več senzornih informacij, ko tipkamo na računalnik, telefon, kaj prijemamo … Zato se že najmanjša stvar med našimi zobmi zdi tako velika. Naš sistem jo zazna kot nekaj popolnoma nenavadnega.
Danes se bomo potopili v svet sodelovanja med človekom in robotom. Ampak, to že dolgo seveda ni več kakšna znanstvena fantastika. Kar pomislite na kakšno industrijo, kjer mora človek tega robota upravljati in izostriti gibanje in motoriko. To je področje, s katerim se ukvarja naša tokratna sopotnica v svetu nevronov. Dr. Federica Nenna je postdoktorska raziskovalka na Univerzi v Padovi, kjer dela na oddelku za splošno psihologijo. Pravi, da je njihova skupina zelo raznolika in interdisciplinarna, od psihologije in nevroznanosti, do robotike in virtualne resničnosti. Pripravlja: Mojca Delač.
Ko smo spremljali dogajanje na terenu pred tremi tedni smo se vprašali – pa kdaj te ljudje sploh spijo? Sploh ko govorim o reševalcih, predstavnikih civilne zaščite, gasilcih in tako naprej. Kako možgani reagirajo v takšnih izjemnih situacijah, pri katerih je tudi zelo značilen manjko spanca, sploh ponoči. Kako ga lahko nadoknadijo? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, k prof. dr. Leji Dolenc Grošelj, ki nas je kot vselej zares imenitno odpeljala v svet spanja!
Tudi ta teden minute za nevrone namenjamo katastrofalnim poplavam, ki so se nam zgodile, kot lahko spremljamo, pa ekstremno vreme, od suše in požarov do poplav in neurij lomasti po vsem svetu. In prizadene mnogo ljudi, vseh starosti. Pretekli teden nam je Breda Jelen Sobočan razložila, kako se naši možgani odzivajo na takšno katastrofo in kako zelo konkretno ravnati, da jim pomagamo. Ta teden pa bodo glavni najmlajši. V radijsko družbo možganov na dlani sem povabila Metko Kališnik Šavli, ki je svojo celotno kariero posvetila delu z otroki in mladostniki v razvojni psihiatriji in kot sistemska družinska psihoterapevtka. Pripravlja: Mojca Delač.
Naši možgani so bili v zadnjih dnevih soočeni s katastrofalnimi posledicami poplav, to velja seveda tako za tiste na prizadetih območjih kot tiste, ki vse skupaj spremljajo od daleč. Povezanost in sodelovanje nas v odzivu na stresne, ekstremne razmere je tisto, kar človeške možgane loči od drugih. Na kakšen način pomagati, da se te odzivi pozneje ne prevesijo v travmo? Kaj je ta hip najpomembnejše? O tem s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan. Pripravlja: Mojca Delač.
V tej epizodi se bomo spomnili na oddaje, v katerih smo iskali odgovore na vprašanja, kaj se dogaja z našimi možgani, ko se potapljamo na dah, zakaj kašelj za naše možgane ni mačji kašelj, kaj se zgodi, ko se možgani srečajo z etanolom in kako se v njih rodi misel.
Četrtkove zgodnje izmene na Prvem tudi poleti seveda budijo nevrone in znanje o njih, medtem ko ponavljamo, kaj vse smo se naučili v pretekli sezoni. Tokrat gremo najprej na kronometer, kjer seveda še kako šteje tudi ferplej, vsekakor pa je v športu in življenju ves čas tudi nekaj negotovosti.
Danes se bomo spomnili na posebno mini serijo pretekle sezone, zgodbe in spomine gospe Mete Kramar, slovenske psihologinje, ki se je v mnogočem vtisnila v desetletja razvoja slovenske psihoterapije, pedopsihiatrije, spremljala je zgodnji razvoj in klinično psihologijo. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni poletni epizodi se bomo spomnili na tri oddaje, v katerih smo govorili o glasovnih motnjah, motnjah govora in nevroloških razlogih za to, pobliže pa smo med temi spoznali afazijo. Pripravlja: Mojca Delač
Možgani so aktivni tudi, ko smo mi na dopustu! In v tej epizodi se bomo spomnili na pestro dogajanje na Evropskem kongresu psihologov v Ljubljani, ki je bil pred natanko letom dni. Pred mikrofon Možganov na dlani so stopili tudi prof. dr. Frank C. Worrell, prof. dr. Ron Rapee in dr. Alice Pailhes. Od nadarjenosti in duševnega zdravja do čarovniških trikov! Pripravlja: Mojca Delač.
Živijo, dragi ljubitelji možganov! Upam, da ste dobro in našim možganom privoščite kaj lepega v teh zadnjih julijskih dnevih. Tudi ko smo mi na počitnicah, so naši možgani zelo dejavni. Dopusta si pač ne privoščijo, lahko pa jim pomagate, da se boljše regenerirajo in jim je dobro! In za to poskrbi tudi – gibanje. Že kar tradicionalno takole ob začetku poletnih počitnic epizodo namenimo poletni šoli TwinBRain, ki je tudi letos potekala v Piranu in ki je pod svoje okrilje povezala raziskovalke in raziskovalce gibanja, nevrodegenerativnih bolezni, umetne inteligence, kineziologije in tako naprej in tako naprej. "Raziskovati dinamiko človeških možganov v gibanju" - to so si zastavili. In tam so bili tudi Možgani na dlani. Pripravlja: Mojca Delač.
Živijo, možgani! O glasu in zvoku smo v naših oddajah že velikokrat govorili. Tokrat pa se za nekaj minut selimo v še eno zares zanimivo znanstveno- raziskovalno področje. Kako materin glas vpliva na razvoj možganov novorojenčka, sploh nedonošenčka? Odgovore je Mojca Delač poiskala pri psihologinji in glasbenici, dr. Manueli Filippa.
Ste med tistimi, ki pred ogledom filma ali branjem knjige radi poizveste, kaj se v njih dogaja? In kje so ključni preobrati? Kvarniki in dražilniki so zagotovo nekaj, kar ljudje ne sprejemamo enoznačno. Nekateri to obožujejo, druge spravlja v obup. Za tem je seveda pravi spekter različnih mehanizmov, procesov in vplivov, ki se zgodijo v naših nevronskih omrežjih. Ali kvarnik res vse pokvari in dražilnik draži možgane? Preverja Mojca Delač s pomočjo psihologinje Hane Hawlina.
Če vam rečem, da si predstavljate svojo najljubšo plažo? Jo vidite? Ali pa sprehod po travniku, kjer občudujete čudovite zgodnje junijske cvetlice? Ali pa veter, ki vam boža lica in nos na razgledišču priljubljenega vzpona? To so svetovi, v katere ste odpotovali ob pomoči svoje domišljije. In svetovi, ki jih raziskuje naša tokratna sogovornica dr. Nadine Dijkstra. Na univerzi UCL v Londonu se ukvarja z vprašanjem, kako ljudje ustvarjamo te namišljene podobe in svetove ter kako prehajamo iz namišljenega v resnični svet ter nazaj. Če vemo, da se lahko izgubimo v resničnem, to velja tudi za namišljenega? Pripravlja: Mojca Delač
V možganih na dlani bomo še malo pod vtisom Dirke po Italiji in kolesarskega kronometra na Sv. Višarje, ki ste ga številni spremljali, doma ali v živo. Tudi če ga niste, pa si zagotovo lahko predstavljate, kakšni napori so to za telo in možgane. Kakšni mehanizmi so v ozadju športnega napora pa nam bosta pomagala razumeti Tjaša Ocvirk, doktorska študentka na Univerzi v Ženevi ter prof. dr. Anton Ušaj s Fakultete za šport. Pripravlja: Mojca Delač.
Dobro jutro, jutro življenja, dobro jutro, mladost! Čez jarek skače, kjer je most, pravi slovenski pregovor. No, te odločitve, kje in kako bomo skakali, pa ne dela brezbrižna, neodgovorna mladost, ampak možgani. . In o tem tudi nevroznanstveniki vedno več vedo. Za večno mladost razcvet našega učenja in čudenja bo znova poskrbel prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Z mikrofonom ga je Mojca Delač obiskala na Nevrološki kliniki in ga najprej vprašala, če nevrologi, ko pogledajo možgane, lahko rečejo – oh, ti so pa še tako mladi!
Delovni spomin je pomemben. Celo izjemno pomemben za naše delovanje in vedenje in brez njega bi le stežka krmarili skozi dan. Brez njega vbi ves čas sproti pozabljali, kaj v danem trenutku počnemo. In kaj ima z našim jezikom? Tokratna sogovornica Mojce Delač, asist. dr. Nina Purg pravi, da se delovni spomin in jezik tradicionalno opisujeta kot dve ločeni miselni sposobnosti,vendar sta v številnih procesih medsebojno povezana. Tudi v novi epizodi Možganov na dlani boste lahko preizkusili, kako to deluje! Se slišimo!
Ferplej poznamo iz športa in v najširšem pomenu, ki ga navaja slovenski pravopis, pomeni 'pravilne odnose do soigralcev'. Klinična in športna psihologinja dr. Maja Smrdu odlično obvlada to področje, zato smo se z njo pogovarjali o tem, kako definirajo ferplej, katera nevronska omrežja zaposluje in kaj se lahko iz ferpleja v športu naučimo v vsakdanjem življenju? Cel kup vprašanj za možgane, odgovore išče Mojca Delač.
Čeprav je ples praznoval pred nekaj dnevi, 29. aprila, nič zato. Tudi, če vas nevroni v domišljiji ne narišejo kot vrhunskega plesalca ali plesalko, je vseeno vredno poskusiti in - vztrajati. Plešemo z nevroni in prof. dr. Majo Bresjanac ter asist. Lano Blinc (PAFI). Pripravlja Mojca Delač.
Dragi ljubitelji možganov in njih kvalitetne uporabe! April je prinesel dve posebni epizodi, ki smo ju namenili glasu. V prazničnem jutri smo se spomnili na to in predvsem na glas ponavljali oziroma odgovarjali na nagradni izziv za možgane. Pripravlja: Mojca Delač.
V drugem delu mini serije Možganov na dlani o človeškem glasu s prof. dr. Ireno Hočevar Boležar raziskujemo, kaj se dogaja z naši možgani, ko naš glas mutira. Zakaj imajo s tem izziv tudi naši možgani? Česa se lahko naučimo iz vaje s salto? In zakaj z glasom ne gre ravnati kar "na glavo"? Vglasu se slišijo različna čustva, ki jih barva naše doživljanje sveta. To pomeni, da sodeluje z glasilkami tudi naš limbični sistem? Na glas razmišlja in raziskuje avtorica oddaje, Mojca Delač.
Neveljaven email naslov