Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj je to 'zagon' in zakaj se iztiri naš imunski sistem?
Evropski teden multiple skleroze bomo objeli še z drugim delom oddaje o tej avtoimuni nevrološki bolezni.
Svoje doživljanje zagona je gospod Edo Rednak, ki z multiplo sklerozo sobiva že 26 let, takole orisal:
Vsi člani Združenja Multiple Skleroze in tudi vsi oboleli vedno rečemo: ja pa, saj praktično ne vem, kdaj imam zagon. To je lahko poslabšanje vida, ali se težje izražaš, iščeš besede, gibljivost, mravljinčenje po telesu ali samo večja utrujenost, vse to je ponavadi prikaz nekega zagona. Ponavadi traja 24 ur in pusti določene posledice.
Dr. Alenka Horvat Ledinek, specialistka nevrologinja, vodja Centra za multiplo sklerozo, pa je takole pojasnila:
V tem našem zelo zapletenem omrežju osrednjega živčevja takrat to vnetje, ki je tiho, počasno in “vozi s hitrostjo 30 km/h” nenadoma zaradi nepoznanega razloga vzplamti in začne brzeti s hitrostjo 100 ali 200 km/h, kar se klinično odraža z novimi simptomi bolezni ali pa poslabšanjem že znanih simptomov.
Poudarila je tudi, da je zagon tedaj, ko ni sprožilnega dejavnika, kot sta temperatura ali okužba. Če je to sprožilni dejavnik, govorimo o lažnem ali psevdozagonu.
Predvsem zato, ker ne vemo, kaj sproži ta imunski odgovor ter kaj vpliva na te številne vnetne celice, ki so pod dirigentsko palico regulatornih celic, da se iztirijo in napadejo naše osrednje živčevje. Ker ne vemo, kaj iztiri ta zelo kompleksen imunski proces, je zdravilo zelo težko poiskati.
Prav raziskave na področju imunskega procesa omogočajo razvoj novih zdravil, je še poudarila dr. Horvat Ledinek in dodala, da so pri iskanju vzroka za to bolezen sicer še zelo na začetku, se pa je v zadnjih dveh desetletjih precej izboljšala diagnostika, tudi po zaslugi razvoja diagnostičnih metod in tehnologije, prav tako pa obstajajo zdravila, ki ljudem z multiplo sklerozo omogočajo kvalitetno življenje, kljub bolezni, pa čeprav bi jo sprva marsikdo takoj povezal z invalidskim vozičkom.
Zelo težko je razumeti, kako malo ali veliko je včasih potrebno, da nas iztiri ta naš orkester in kaj vse lahko povzroči. Ne povzroči samo bolezni, vpliva lahko na utrudljivost in na razpoloženje, kar je ključnega pomena, ko se soočamo z boleznijo. Takrat je to delovanje in razumevanje bolezenskega procesa še dosti težje in bolj kompleksno.
491 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kaj je to 'zagon' in zakaj se iztiri naš imunski sistem?
Evropski teden multiple skleroze bomo objeli še z drugim delom oddaje o tej avtoimuni nevrološki bolezni.
Svoje doživljanje zagona je gospod Edo Rednak, ki z multiplo sklerozo sobiva že 26 let, takole orisal:
Vsi člani Združenja Multiple Skleroze in tudi vsi oboleli vedno rečemo: ja pa, saj praktično ne vem, kdaj imam zagon. To je lahko poslabšanje vida, ali se težje izražaš, iščeš besede, gibljivost, mravljinčenje po telesu ali samo večja utrujenost, vse to je ponavadi prikaz nekega zagona. Ponavadi traja 24 ur in pusti določene posledice.
Dr. Alenka Horvat Ledinek, specialistka nevrologinja, vodja Centra za multiplo sklerozo, pa je takole pojasnila:
V tem našem zelo zapletenem omrežju osrednjega živčevja takrat to vnetje, ki je tiho, počasno in “vozi s hitrostjo 30 km/h” nenadoma zaradi nepoznanega razloga vzplamti in začne brzeti s hitrostjo 100 ali 200 km/h, kar se klinično odraža z novimi simptomi bolezni ali pa poslabšanjem že znanih simptomov.
Poudarila je tudi, da je zagon tedaj, ko ni sprožilnega dejavnika, kot sta temperatura ali okužba. Če je to sprožilni dejavnik, govorimo o lažnem ali psevdozagonu.
Predvsem zato, ker ne vemo, kaj sproži ta imunski odgovor ter kaj vpliva na te številne vnetne celice, ki so pod dirigentsko palico regulatornih celic, da se iztirijo in napadejo naše osrednje živčevje. Ker ne vemo, kaj iztiri ta zelo kompleksen imunski proces, je zdravilo zelo težko poiskati.
Prav raziskave na področju imunskega procesa omogočajo razvoj novih zdravil, je še poudarila dr. Horvat Ledinek in dodala, da so pri iskanju vzroka za to bolezen sicer še zelo na začetku, se pa je v zadnjih dveh desetletjih precej izboljšala diagnostika, tudi po zaslugi razvoja diagnostičnih metod in tehnologije, prav tako pa obstajajo zdravila, ki ljudem z multiplo sklerozo omogočajo kvalitetno življenje, kljub bolezni, pa čeprav bi jo sprva marsikdo takoj povezal z invalidskim vozičkom.
Zelo težko je razumeti, kako malo ali veliko je včasih potrebno, da nas iztiri ta naš orkester in kaj vse lahko povzroči. Ne povzroči samo bolezni, vpliva lahko na utrudljivost in na razpoloženje, kar je ključnega pomena, ko se soočamo z boleznijo. Takrat je to delovanje in razumevanje bolezenskega procesa še dosti težje in bolj kompleksno.
Neveljaven email naslov