O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.

Čeprav zehanje pogosto povezujemo z dolgčasom, pa je raziskovanje tega refleksa vse prej kot dolgočasno

O tem refleksu kroži veliko mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.

Vprašanje Zakaj zehamo? je preprostejše kot odgovor nanj

S preučevanjem nevroloških motenj, filozofskimi debatami in tako naprej so se skozi leta izoblikovale hipoteze o zehanju. Prof. Thompson se je z njim začel ukvarjati ob delu s pacienti, ki okrevajo po možganski kapi. Določena oblika kapi ima namreč za posledico tudi zehanje in neprostovoljno premikanje roke, ki je sicer bila paralizirana.

Veljalo je, da zehamo, ker smo utrujeni, ali pa da zjutraj zazehamo, ko se pretegnemo, ker potrebujemo več kisika. To drži do določene mere. Res moramo povečati količino kisika v našem krvnem obtoku, da se bolj prebudimo. Poleg vsega tega pa je zehanje prisotno tudi pri različnih nevroloških motnjah, recimo pri multipli sklerozi, pri kateri so ljudje zelo utrujeni in izčrpani.

Kortizol, zehanje in temperatura

Zehanje vpliva na kemijske procese v našem telesu, na temperaturo možganov in telesa, pa seveda tudi na hormone v krvi. Pri tem se prof. Thompson z ekipo zlasti posveča kortizolu.

Pri tem smo preučevali ljudi z multiplo sklerozo, saj hitro postanejo utrujeni. Ugotovili smo, da takrat temperatura njihovih možganov naraste. To nas je zanimalo in smo začeli raziskovati – torej povezavo med zehanjem, utrujenostjo in naraščajočo temperaturo možganov. Ugotovili smo, da obstaja povezava s kortizolom, ki se je izločal ob višanju temperature, da bi reguliral to segrevanje.

Tudi evolucijsko je zehanje nekaj uporabnega 

Z njim sporočamo skupini, da jo razumemo, da smo del nje.

Točno tako! In vemo, da tudi cela vrsta živali zeha. Je tudi nalezljivo. Od plazilcev do sesalcev. Prebral sem celo neko znanstveno poročilo, da naj bi zehale ribe! Tu pa je seveda precej težko preveriti, ali gre za zehanje ali le za dodaten zajem kisika.