Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom o funkcionalni kognitivni motnji
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
To je pri ljudeh res vedno pogostejša skrb. Na naši kliniki smo med drugim opazili tudi, da nas obišče vedno več mladih ljudi, zaskrbljenih za svoj spomin, in to prav zaradi primerov, kot ste jih orisali/…/ to so pravzaprav zelo normalna doživetja, ki se zgodijo zdravim ljudem. Vsem se bo to kdaj pa kdaj zgodilo, vprašanje pa je, zakaj se pri nekaterih dogaja pogosteje in jih zato začne skrbeti, da gre za kakšno okvaro možganov.
Stres, ki nastane zaradi tega, pa te stvari samo še poslabša, sploh, če se potem ves čas nadziramo in opazujemo, ali bo prišlo do teh težav s spominom, čemur potem lahko sledi čustven, katastrofični odziv, pravi dr. Isaacs.
“Funkcionalno” v tem primeru opisuje simptome, ki se pojavljajo brez prisotnosti bolezni ali poškodb živčnega sistema.
Funckionalni kognitivini simptomi so kognitivne težave, ki niso posledica bolezni ali poškodbe. To je drugače kot pri ljudeh, ki imajo težave s spominom zaradi Alzheimerjeve bolezni ali zaradi kapi. Do te motnje pride pri fiziološko zdravih možganih, vendar pa ljudje ne čutijo, da jih lahko povsem zdravo uporabljajo.
Seveda pa občutku, da si ne moremo zapomniti vsega, kar je sicer nekaj povsem normalnega, saj človeški spomin ne deluje kot snemalnik, ki bi vse posnel do pičice natančno, ne pripomore tudi dejstvo, da smo na vsakem koraku zasipani z dražljaji in mnogoterimi informacijami:
Naša družba je kognitivno vse zahtevnejša, količina dražljajev se povečuje. Vse manj pa imamo možnosti, da se v resnici učimo. Učenje namreč zahteva ponavljanje in koncentracijo. Prav vse to prispeva k temu, da ljudje vedno bolj poročajo o tem, da je veliko inforamacij, pa si ničesar ne zapomnijo. Prav zaradi družbe, v kateri živimo.
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom o funkcionalni kognitivni motnji
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
To je pri ljudeh res vedno pogostejša skrb. Na naši kliniki smo med drugim opazili tudi, da nas obišče vedno več mladih ljudi, zaskrbljenih za svoj spomin, in to prav zaradi primerov, kot ste jih orisali/…/ to so pravzaprav zelo normalna doživetja, ki se zgodijo zdravim ljudem. Vsem se bo to kdaj pa kdaj zgodilo, vprašanje pa je, zakaj se pri nekaterih dogaja pogosteje in jih zato začne skrbeti, da gre za kakšno okvaro možganov.
Stres, ki nastane zaradi tega, pa te stvari samo še poslabša, sploh, če se potem ves čas nadziramo in opazujemo, ali bo prišlo do teh težav s spominom, čemur potem lahko sledi čustven, katastrofični odziv, pravi dr. Isaacs.
“Funkcionalno” v tem primeru opisuje simptome, ki se pojavljajo brez prisotnosti bolezni ali poškodb živčnega sistema.
Funckionalni kognitivini simptomi so kognitivne težave, ki niso posledica bolezni ali poškodbe. To je drugače kot pri ljudeh, ki imajo težave s spominom zaradi Alzheimerjeve bolezni ali zaradi kapi. Do te motnje pride pri fiziološko zdravih možganih, vendar pa ljudje ne čutijo, da jih lahko povsem zdravo uporabljajo.
Seveda pa občutku, da si ne moremo zapomniti vsega, kar je sicer nekaj povsem normalnega, saj človeški spomin ne deluje kot snemalnik, ki bi vse posnel do pičice natančno, ne pripomore tudi dejstvo, da smo na vsakem koraku zasipani z dražljaji in mnogoterimi informacijami:
Naša družba je kognitivno vse zahtevnejša, količina dražljajev se povečuje. Vse manj pa imamo možnosti, da se v resnici učimo. Učenje namreč zahteva ponavljanje in koncentracijo. Prav vse to prispeva k temu, da ljudje vedno bolj poročajo o tem, da je veliko inforamacij, pa si ničesar ne zapomnijo. Prav zaradi družbe, v kateri živimo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov