Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
V prvi v nizu oddaj, ki jih namenjamo zvokom, govorimo o usmerjeni pozornosti in o nenamerni gluhoti
Ker oktobra radio praznuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej smo se odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, čeprav je poleg nas, preprosto ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V svet nevronov nas je tokrat odpeljala prof. dr. Nilli Lavie z Univerze UCL v Londonu.
Učinek ‘koktejl zabave’ govori o fenomenu, ki orisuje, kako ljudje usmerjamo pozornost v pogovor, v katerega smo vključeni. Kljub tej osredotočenosti pa lahko človek sliši, če kdo v drugih pogovorih, v katere ni vključen, izgovori njegovo ime. Raziskovalci so to potrdili tudi v laboratorijskih eksperimentih.
Prof. Lavie pa je avtorica tako imenovane “load theory of selective attention“, ki govori o tem, kako obremenjenost z informacijami vpliva na naše zaznavanje.
Mi pa želimo razumeti, kako pozornost vpliva na sluh in zaznavanje vsega povezanega z glasom, torej vseh besed, ne samo posebnih. Tu nastopi moje delo. Gre za drugačen model procesiranja, ki pravi, da je vse odvisno od nivoja obremenitve z informacijami. Če je informacij veliko, potem ne zaznavamo ničesar, pojavi se tako imenovana »nenamerna gluhota«, podobno kot pri vidnih dražljajih »nenamerna slepota«.
Primer: vsi smo že kdaj tako zatopljeno tipkali v mobilni telefon, da smo preslišali koga od nas, ki nam je kaj govoril. Pa nismo ignorirali.
To je ena izmed naših študij, ki smo jo objavili pred nedavnim. Govori pa o tem, da količina obremenitve z informacijami, ki jim namenjamo pozornost, tudi če so samo vidne informacije, določa, ali bomo zaznali dodatno slušno informacijo ali ne. Gre za centraliziranje zmožnosti pozornosti. Verjetno bi pomislili, da vidne informacije, če jih je veliko, vplivajo na naše vidno zaznavanje in vodijo do nenamerne slepote, a dokazali smo, da vplivajo na sluh.
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
V prvi v nizu oddaj, ki jih namenjamo zvokom, govorimo o usmerjeni pozornosti in o nenamerni gluhoti
Ker oktobra radio praznuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej smo se odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, čeprav je poleg nas, preprosto ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V svet nevronov nas je tokrat odpeljala prof. dr. Nilli Lavie z Univerze UCL v Londonu.
Učinek ‘koktejl zabave’ govori o fenomenu, ki orisuje, kako ljudje usmerjamo pozornost v pogovor, v katerega smo vključeni. Kljub tej osredotočenosti pa lahko človek sliši, če kdo v drugih pogovorih, v katere ni vključen, izgovori njegovo ime. Raziskovalci so to potrdili tudi v laboratorijskih eksperimentih.
Prof. Lavie pa je avtorica tako imenovane “load theory of selective attention“, ki govori o tem, kako obremenjenost z informacijami vpliva na naše zaznavanje.
Mi pa želimo razumeti, kako pozornost vpliva na sluh in zaznavanje vsega povezanega z glasom, torej vseh besed, ne samo posebnih. Tu nastopi moje delo. Gre za drugačen model procesiranja, ki pravi, da je vse odvisno od nivoja obremenitve z informacijami. Če je informacij veliko, potem ne zaznavamo ničesar, pojavi se tako imenovana »nenamerna gluhota«, podobno kot pri vidnih dražljajih »nenamerna slepota«.
Primer: vsi smo že kdaj tako zatopljeno tipkali v mobilni telefon, da smo preslišali koga od nas, ki nam je kaj govoril. Pa nismo ignorirali.
To je ena izmed naših študij, ki smo jo objavili pred nedavnim. Govori pa o tem, da količina obremenitve z informacijami, ki jim namenjamo pozornost, tudi če so samo vidne informacije, določa, ali bomo zaznali dodatno slušno informacijo ali ne. Gre za centraliziranje zmožnosti pozornosti. Verjetno bi pomislili, da vidne informacije, če jih je veliko, vplivajo na naše vidno zaznavanje in vodijo do nenamerne slepote, a dokazali smo, da vplivajo na sluh.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov