Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Spomini, ki izginjajo

01.11.2018


O premikih na področju raziskovanja Alzheimerjeve bolezni s tremi uglednimi strokovnjaki

Človeški spomin je nekaj izjemnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo smo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa vedno ni tako enostavno.  Tokrat znova o spominih, ki izginjajo. O Alzheimerjevi bolezni se bomo pogovarjali s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnim mudili v Sloveniji .

Predsednica organizacije Alzheimer Europe, dr. Iva Holmerova je v Ljubljani predavala o nekaterih ključnih ciljih, napredku in ovirah, ki jih imajo, predvsem pri oskrbi ljudi z demenco in zagotavljanju, da je njihov glas slišen:

Kariero na področju Alzheimerjeve bolezni sem začela kot zdravnica, geriatrinja, ki jo je zanimal ta problem. To pa je bilo pred več kot dvajsetimi leti. Tudi v moji družini sem imela izkušnjo z demenco. Moja mama je imela vaskularno demenco, njen partner pa Alzheimerjevo bolezen. Moja mama je umrla pred mesecem dni in še vedno razmišljam o tem, kaj se je zgodilo. Čutim, da je ena od najpomembnejših stvari za ljudi z demenco, da ostanejo ljudje. Tako kot so bili prej. Imajo svoje želje, hobije, prioritete in vrednote. To je njihovo življenje in ne življenje drugih in to moramo spoštovati.

Kje pa smo, če pogledamo primerjalno celotno Evropo in prizadevanja na področju demence?

Če me sprašujete po Sloveniji in Češki, smo nekje na sredini. Pri številnih zdravstvenih parametrih smo nekje v povprečju, med zahodom in severom na eni, ter vzhodom na drugi strani. Čestitke Sloveniji, da ima svojo strategijo za obvladovanje demence. Seveda se potem odpre tudi vprašanje kot je financiranje, a upam, da se tudi to izboljša. Res smo nekje na meji med zahodno in vzhodno Evropo, kot da bi na neki način še vedno obstajala železna zavesa.

Tako kot ona, se je tudi podpredsednik Alzheimer Europe, prof. dr. Charles Scerri, strinjal s tem, da so med evropskimi državami velike razlike. Svoje izkušnje z domače Malte, pa takole strnil:

Malta je posebna država, veste. Majhna je in zaradi geografske lege se vse iniciative skoraj takoj razširijo. Takoj, že v roku nekaj tednov ali mesecev veš, ali bo pobuda delovala ali ne. Ena od pobud, ki je na primer bila uspešna, četudi tega nismo pričakovali, je bila vzpostavitev posebnih ekip, ki obiskujejo ljudi z demenco na domu in jih svetujejo. Mislil sem, da to ne bo delovalo, saj ljudje ne bodo spustili tujcev v svoj dom, a je pobuda zelo uspela.

Dodal je tudi, da je Malta ena najmanjših držav, ki imajo strategijo za demenco. Med drugim je prof. Scerri izpostavil tudi velik strošek, ki ga predstavlja demenca:

Mnogo ljudi verjame, da je bistvo raziskovanja, da najdemo zdravilo. To do neke mere seveda drži. Raziskovanje pa lahko pomaga poiskati tudi inovativne pristope za boljšo nego, ki bodo tudi stroškovno učinkoviti. Demenca veliko stane, je najdražje »socialno-zdravstveno« stanje na svetu, veliko dražje kot na primer rak. Letos bo svetovno gledano stala približno en trilijon ameriških dolarjev.

S prof. dr. Alexandrom Kurzem pa smo se pogovarjali o novem projektu INDEED, ki so ga začeli 1. julija letos:

Gre za projekt, ki ga financira Evropska unija in ima en osrednji cilj- to je, da izboljša oskrbo za demenco v podonavski regiji. Da zagotovi čim boljšo kvaliteto življenja za bolnike in za tiste, ki zanje skrbijo. Ta ključen cilj se razdeli na tri cilje, ki do njega vodijo- izobraževanjem osebja, izboljšanjem komunikacije in sodelovanja med vključenimi profesionalnimi skupinami in s spodbujanjem podjetniških aktivnosti na tem področju.

In vloga Slovenije?

Če gledamo regijo kot celoto, je Slovenija precej napredna. Tukaj obstajajo modeli oskrbe, ki jih drugod ni. Recimo Demenci prijazne točke. Naše strategije bomo preizkusili na različnih delavnicah in šest se jih bo odvijalo v Sloveniji, v ruralnih in urbanih krajih. Zakaj? Ker imaš v Ljubljani dostop do vsega- visoke tehnologije, univerzitetnega kliničnega centra, storitev, … v ruralnih področjih pa ne, težave so pa tudi tam enake.


Možgani na dlani

483 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Spomini, ki izginjajo

01.11.2018


O premikih na področju raziskovanja Alzheimerjeve bolezni s tremi uglednimi strokovnjaki

Človeški spomin je nekaj izjemnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo smo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa vedno ni tako enostavno.  Tokrat znova o spominih, ki izginjajo. O Alzheimerjevi bolezni se bomo pogovarjali s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnim mudili v Sloveniji .

Predsednica organizacije Alzheimer Europe, dr. Iva Holmerova je v Ljubljani predavala o nekaterih ključnih ciljih, napredku in ovirah, ki jih imajo, predvsem pri oskrbi ljudi z demenco in zagotavljanju, da je njihov glas slišen:

Kariero na področju Alzheimerjeve bolezni sem začela kot zdravnica, geriatrinja, ki jo je zanimal ta problem. To pa je bilo pred več kot dvajsetimi leti. Tudi v moji družini sem imela izkušnjo z demenco. Moja mama je imela vaskularno demenco, njen partner pa Alzheimerjevo bolezen. Moja mama je umrla pred mesecem dni in še vedno razmišljam o tem, kaj se je zgodilo. Čutim, da je ena od najpomembnejših stvari za ljudi z demenco, da ostanejo ljudje. Tako kot so bili prej. Imajo svoje želje, hobije, prioritete in vrednote. To je njihovo življenje in ne življenje drugih in to moramo spoštovati.

Kje pa smo, če pogledamo primerjalno celotno Evropo in prizadevanja na področju demence?

Če me sprašujete po Sloveniji in Češki, smo nekje na sredini. Pri številnih zdravstvenih parametrih smo nekje v povprečju, med zahodom in severom na eni, ter vzhodom na drugi strani. Čestitke Sloveniji, da ima svojo strategijo za obvladovanje demence. Seveda se potem odpre tudi vprašanje kot je financiranje, a upam, da se tudi to izboljša. Res smo nekje na meji med zahodno in vzhodno Evropo, kot da bi na neki način še vedno obstajala železna zavesa.

Tako kot ona, se je tudi podpredsednik Alzheimer Europe, prof. dr. Charles Scerri, strinjal s tem, da so med evropskimi državami velike razlike. Svoje izkušnje z domače Malte, pa takole strnil:

Malta je posebna država, veste. Majhna je in zaradi geografske lege se vse iniciative skoraj takoj razširijo. Takoj, že v roku nekaj tednov ali mesecev veš, ali bo pobuda delovala ali ne. Ena od pobud, ki je na primer bila uspešna, četudi tega nismo pričakovali, je bila vzpostavitev posebnih ekip, ki obiskujejo ljudi z demenco na domu in jih svetujejo. Mislil sem, da to ne bo delovalo, saj ljudje ne bodo spustili tujcev v svoj dom, a je pobuda zelo uspela.

Dodal je tudi, da je Malta ena najmanjših držav, ki imajo strategijo za demenco. Med drugim je prof. Scerri izpostavil tudi velik strošek, ki ga predstavlja demenca:

Mnogo ljudi verjame, da je bistvo raziskovanja, da najdemo zdravilo. To do neke mere seveda drži. Raziskovanje pa lahko pomaga poiskati tudi inovativne pristope za boljšo nego, ki bodo tudi stroškovno učinkoviti. Demenca veliko stane, je najdražje »socialno-zdravstveno« stanje na svetu, veliko dražje kot na primer rak. Letos bo svetovno gledano stala približno en trilijon ameriških dolarjev.

S prof. dr. Alexandrom Kurzem pa smo se pogovarjali o novem projektu INDEED, ki so ga začeli 1. julija letos:

Gre za projekt, ki ga financira Evropska unija in ima en osrednji cilj- to je, da izboljša oskrbo za demenco v podonavski regiji. Da zagotovi čim boljšo kvaliteto življenja za bolnike in za tiste, ki zanje skrbijo. Ta ključen cilj se razdeli na tri cilje, ki do njega vodijo- izobraževanjem osebja, izboljšanjem komunikacije in sodelovanja med vključenimi profesionalnimi skupinami in s spodbujanjem podjetniških aktivnosti na tem področju.

In vloga Slovenije?

Če gledamo regijo kot celoto, je Slovenija precej napredna. Tukaj obstajajo modeli oskrbe, ki jih drugod ni. Recimo Demenci prijazne točke. Naše strategije bomo preizkusili na različnih delavnicah in šest se jih bo odvijalo v Sloveniji, v ruralnih in urbanih krajih. Zakaj? Ker imaš v Ljubljani dostop do vsega- visoke tehnologije, univerzitetnega kliničnega centra, storitev, … v ruralnih področjih pa ne, težave so pa tudi tam enake.


18.01.2018

Tako podobni, a hkrati tako drugačni

Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza.


11.01.2018

Stroopov test je mentalna telovadba

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.01.2018

Ko ne moreš nehati - možgani in odvisnost(i)

»Zdaj pa res neham kadit!« je zaobljuba, ki si jo je že marsikdo postavil ob novih začetkih, ne samo takole, ko se odvrti leto. In neha. In začne. In neha. In začne. Natanko tako je tudi z odvisniki od prepovedanih drog, pa pri vedenjskih odvisnostih in podobno. Prof. dr. Andrew Lawrence se skupaj z ekipo v svojem laboratoriju na Inštitutu Florey v Avstraliji ukvarja prav z omrežji, ki so povezana s temi ponovitvami. V jutranjih minutah namenjenih možganom bomo tokrat prepletli njegova raziskovalna dognanja o odvisnostih. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.


28.12.2017

Možgani na dlani - transplantacija nevronov

V zadnji oddaji v letošnjem letu ne gledamo nazaj, ampak naprej. Prof. dr. Giampiero Leanza z Univerze v Trstu nas bo odpeljal v svet transplantacije nevronov in razložil, kako uspešne so predklinične raziskave, katera vprašanja odpirajo in zakaj transplantacija teh celic ni samo vprašanje anatomije, pač pa mnogo več? Pripravlja: Mojca Delač


21.12.2017

Kaj imajo skupnega seks, droge in rokenroll?

Pod drobnogled bomo vzeli naše možgane ob poslušanju glasbe. Zakaj se ob poslušanju glasbe dobro počutimo, kateri deli možganov se ob tem aktivirajo, kako na nas vplivajo različne glasbene zvrsti in ali klasična glasba res spodbuja inteligenco? Slišali bomo, da ima klasična glasba res nekatere blagodejne učinke, da pa je veliko odvisno od našega lastnega glasbenega okusa in počutja. In zakaj pri nekaterih skladbah enostavno ne moremo biti pri miru? Kako glasba vpliva na naše možgane in naše počutje nam je razložila kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič, ki se s tem vprašanjem ukvarja v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost.


14.12.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.12.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


30.11.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


23.11.2017

Globoka možganska stimulacija

Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.


16.11.2017

Mentalni treningi v športu

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


09.11.2017

Okrevanje po možganski kapi

Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!


02.11.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


26.10.2017

Maratonski možgani

Pripravlja Andreja Gradišar.


19.10.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


12.10.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.10.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.09.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.09.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.09.2017

Hipnoza

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.09.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 19 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov