Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koncentracijo v športu pogosto orišejo s prispodobo reflektorja, ki s snopom svetlobe osvetli tisto, kar je v določenem trenutku najpomembnejše
Zakaj je ta sposobnost usmerjanja pozornosti tako ključna, kako pri delu športnim psihologom lahko pomaga kognitivna znanost, kaj je to vizualizacija in zakaj je pri fizičnem treningu pomemben tudi mentalni? O vsem tem smo se pogovarjali s športno psihologinjo prof. dr. Tanjo Kajtna s Fakultete za šport.
V športu izrazito velja, da če nismo dovolj osredotočeni na nalogo, ki jo imamo pred seboj, če je koncentracija preslaba, se zelo hitro začnejo kazati napake, kar se zelo hitro začne odražati tudi v kvaliteti in na koncu na rezultatih.
Pa lahko pri tem športna psihologija črpa tudi iz raziskav in zaključkov kognitivne nevroznanosti (v naših oddajah smo že govorili o slušni pozornosti, vidni pozornosti, razpršeni pozornosti in tako naprej)?
Z vidika športne psihologije govorimo o tem, da moramo športnika naučiti, kaj je pomembno. Z vidika kognitivne nevroznanosti bi verjetno govorili o tem, kateri možganski centri se pri tem aktivirajo, vendar se športni psihologi več ukvarjamo z uporabo tega, kaj morajo športniki znati. Torej tega, kako dobro usmeriti koncentracijo in kaj narediti, da bodo uspešni pri svojih nalogah. Seveda pa so nam določene kognitivno nevroznanstvene ugotovitve oz. raziskave v pomoč, da jih lahko učimo, kaj jim bo pri koncentraciji pomagati. Z vidika aktivacije možganskih centrov, je pri športu izrazito pomembno to, da se aktivirajo celi možgani, oziroma, da morajo celi možgani sodelovati pri neki nalogi.
V športu uporabljajo modele, ki izpostavljajo, kaj je v nekem trenutku pomembno. Mednje sodi tudi Nidefferjev model pozornosti, ki opredeli štiri tipe pozornosti: ozko zunanjo, široko zunanjo, ozko notranjo in široko notranjo. Od športa do športa je seveda pomembnost teh štirih tipov pozornosti različna.
Če vzamemo za primer tenisača: on mora opazovati svojega nasprotnika, vendar pa ne njegovih značilnosti kot so pretekli rezultati med njima, kakšen je njegov “ranking”, mora pa opazovati značilnosti njegove igre, da se nanje lahko odziva.
491 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Koncentracijo v športu pogosto orišejo s prispodobo reflektorja, ki s snopom svetlobe osvetli tisto, kar je v določenem trenutku najpomembnejše
Zakaj je ta sposobnost usmerjanja pozornosti tako ključna, kako pri delu športnim psihologom lahko pomaga kognitivna znanost, kaj je to vizualizacija in zakaj je pri fizičnem treningu pomemben tudi mentalni? O vsem tem smo se pogovarjali s športno psihologinjo prof. dr. Tanjo Kajtna s Fakultete za šport.
V športu izrazito velja, da če nismo dovolj osredotočeni na nalogo, ki jo imamo pred seboj, če je koncentracija preslaba, se zelo hitro začnejo kazati napake, kar se zelo hitro začne odražati tudi v kvaliteti in na koncu na rezultatih.
Pa lahko pri tem športna psihologija črpa tudi iz raziskav in zaključkov kognitivne nevroznanosti (v naših oddajah smo že govorili o slušni pozornosti, vidni pozornosti, razpršeni pozornosti in tako naprej)?
Z vidika športne psihologije govorimo o tem, da moramo športnika naučiti, kaj je pomembno. Z vidika kognitivne nevroznanosti bi verjetno govorili o tem, kateri možganski centri se pri tem aktivirajo, vendar se športni psihologi več ukvarjamo z uporabo tega, kaj morajo športniki znati. Torej tega, kako dobro usmeriti koncentracijo in kaj narediti, da bodo uspešni pri svojih nalogah. Seveda pa so nam določene kognitivno nevroznanstvene ugotovitve oz. raziskave v pomoč, da jih lahko učimo, kaj jim bo pri koncentraciji pomagati. Z vidika aktivacije možganskih centrov, je pri športu izrazito pomembno to, da se aktivirajo celi možgani, oziroma, da morajo celi možgani sodelovati pri neki nalogi.
V športu uporabljajo modele, ki izpostavljajo, kaj je v nekem trenutku pomembno. Mednje sodi tudi Nidefferjev model pozornosti, ki opredeli štiri tipe pozornosti: ozko zunanjo, široko zunanjo, ozko notranjo in široko notranjo. Od športa do športa je seveda pomembnost teh štirih tipov pozornosti različna.
Če vzamemo za primer tenisača: on mora opazovati svojega nasprotnika, vendar pa ne njegovih značilnosti kot so pretekli rezultati med njima, kakšen je njegov “ranking”, mora pa opazovati značilnosti njegove igre, da se nanje lahko odziva.
Neveljaven email naslov