O najnovejši raziskavi, ki povezuje izčrpanost s tveganjem za demenco

Raziskovalci z Univerze v Københavnu so v začetku meseca objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili povezanost med popolno izčrpanostjo in povečanim tveganjem za demenco. Doktorska raziskovalka Sabrina Islamoska je za Možgane na dlani povedala, da so jih na študijo napeljale nekatere ugotovitve, po katerih dolgoročen stres lahko pripelje do poškodb možganov.

Če doživljamo stres dalj časa, se stresni odziv ne prekine in nekatere študije kažejo, da lahko to vodi v poškodbo možganov. To nas je napeljalo k misli, da obstaja povezava med popolno izčrpanostjo in demenco.

Glavna koncepta, ki sta poleg demence nastopala v raziskavi, sta duševna stiska in izčrpanost:

Duševna stiska je posameznikovo doživljanje, ki ga lahko opredelimo kot čustveno trpljenje, ko doživlja psihološke simptome, kot so depresija, občutek nemoči, tesnoba – lahko pa tudi fizične, kot so težave s spanjem, glavoboli, pomanjkanje energije.

Izčrpanost je stanje duševne stiske in domnevno naj bi bila odziv na nerešljive težave. To se zgodi, ko se nismo sposobni prilagoditi daljši izpostavljenosti stresu. Izčrpanost ima različne fizične in psihične posledice – utrujenost, razdražljivost, demoralizacijo.

Kot je povedala Sabrina Islamoska, so uporabili podatke, pridobljene od približno 7000 posameznikov v obdobju med letoma 1991 in 1994. Poročati so morali o svojih simptomih izčrpanosti v zadnjih šestih mesecih. Prišli so do zanimive ugotovitve.

Pri vsakem dodatnem simptomu izčrpanosti se je možnost demence povečala za dva odstotka. Ugotovili smo tudi, da je bilo pri pacientih, ki so poročali o petih ali šestih simptomih, tveganje za razvoj demence za 25 odstotkov večje kot pri tistih, ki niso poročali o simptomih. Če so imeli 10 ali 17 simptomov, pa je bilo tveganje za 40 odstotkov večje kot pri tistih, ki niso. Če ljudje doživljajo večje duševne stiske, je tveganje za demenco večje, smo še ugotovili.