Potujemo v globoka jedra velikih možganov, v svet bazalnih ganglijev

Bazalni gangliji so tesno povezani z našimi gibalnimi in drugimi funkcijami in so možganska struktura, ki jo je nevrolog Samuel Wilson v dvajsetih letih prejšnjega stoletja opisal kot »temna klet naših možganov«. Klet zaradi lege globoko v bazi možganov in temna, ker je bilo njihovo delovanje v mnogočem neznano. Danes je seveda znanega že veliko več, pravi nevrolog dr. Dejan Georgiev, ki je zanke bazalnih ganglijev odkrival v Možganih na dlani.

Na začetku je postalo jasno, da imajo zelo pomembno vlogo pri nadzoru motorike (gibov), z leti in študijami pa je postalo jasno, da imajo zelo pomembno vlogo tudi pri nadzoru različnih kognitivnih procesov.

Bazalni gangliji so se, če gledamo potek evolucije, pojavili že pri vretenčarjih. Seveda je dandanes o njih znanega že veliko, kar je posebno pomembno za razumevanje različnih motenj gibanja.

Pri Parkinsonovi bolezni je na primer premalo gibov (hipokinetična), obstajajo pa tudi druge skupine bolezni, tako imenovane hiperkinetične motnje gibanja, pri čemer je gibov preveč, na primer tremor, distonija, horea, tiki.

Sistem delovanja bazalnih ganglijev in njihove omreženosti je za laike na prvi pogled precej kompleksen. Pomembno vlogo pa pri tem igrajo zanke:

Impulzi pridejo iz možganske skorje v bazalne ganglije in iz bazalnih ganglijev prek talamusa spet v korteks.

Več pa izveste, če prisluhnete oddaji!