Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potujemo v globoka jedra velikih možganov, v svet bazalnih ganglijev
Bazalni gangliji so tesno povezani z našimi gibalnimi in drugimi funkcijami in so možganska struktura, ki jo je nevrolog Samuel Wilson v dvajsetih letih prejšnjega stoletja opisal kot »temna klet naših možganov«. Klet zaradi lege globoko v bazi možganov in temna, ker je bilo njihovo delovanje v mnogočem neznano. Danes je seveda znanega že veliko več, pravi nevrolog dr. Dejan Georgiev, ki je zanke bazalnih ganglijev odkrival v Možganih na dlani.
Na začetku je postalo jasno, da imajo zelo pomembno vlogo pri nadzoru motorike (gibov), z leti in študijami pa je postalo jasno, da imajo zelo pomembno vlogo tudi pri nadzoru različnih kognitivnih procesov.
Bazalni gangliji so se, če gledamo potek evolucije, pojavili že pri vretenčarjih. Seveda je dandanes o njih znanega že veliko, kar je posebno pomembno za razumevanje različnih motenj gibanja.
Pri Parkinsonovi bolezni je na primer premalo gibov (hipokinetična), obstajajo pa tudi druge skupine bolezni, tako imenovane hiperkinetične motnje gibanja, pri čemer je gibov preveč, na primer tremor, distonija, horea, tiki.
Sistem delovanja bazalnih ganglijev in njihove omreženosti je za laike na prvi pogled precej kompleksen. Pomembno vlogo pa pri tem igrajo zanke:
Impulzi pridejo iz možganske skorje v bazalne ganglije in iz bazalnih ganglijev prek talamusa spet v korteks.
Več pa izveste, če prisluhnete oddaji!
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Potujemo v globoka jedra velikih možganov, v svet bazalnih ganglijev
Bazalni gangliji so tesno povezani z našimi gibalnimi in drugimi funkcijami in so možganska struktura, ki jo je nevrolog Samuel Wilson v dvajsetih letih prejšnjega stoletja opisal kot »temna klet naših možganov«. Klet zaradi lege globoko v bazi možganov in temna, ker je bilo njihovo delovanje v mnogočem neznano. Danes je seveda znanega že veliko več, pravi nevrolog dr. Dejan Georgiev, ki je zanke bazalnih ganglijev odkrival v Možganih na dlani.
Na začetku je postalo jasno, da imajo zelo pomembno vlogo pri nadzoru motorike (gibov), z leti in študijami pa je postalo jasno, da imajo zelo pomembno vlogo tudi pri nadzoru različnih kognitivnih procesov.
Bazalni gangliji so se, če gledamo potek evolucije, pojavili že pri vretenčarjih. Seveda je dandanes o njih znanega že veliko, kar je posebno pomembno za razumevanje različnih motenj gibanja.
Pri Parkinsonovi bolezni je na primer premalo gibov (hipokinetična), obstajajo pa tudi druge skupine bolezni, tako imenovane hiperkinetične motnje gibanja, pri čemer je gibov preveč, na primer tremor, distonija, horea, tiki.
Sistem delovanja bazalnih ganglijev in njihove omreženosti je za laike na prvi pogled precej kompleksen. Pomembno vlogo pa pri tem igrajo zanke:
Impulzi pridejo iz možganske skorje v bazalne ganglije in iz bazalnih ganglijev prek talamusa spet v korteks.
Več pa izveste, če prisluhnete oddaji!
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov