Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V svetu psihoonkologije

25.04.2019

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.

Urška Košir: "Ljudem skušam povedati, da se marsikaj še da, tudi ko zboliš za rakom"

V tokratni epizodi se nam je pridružila doktorska raziskovalka na področju eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford Urška Košir, ki je pred dnevi obiskala rodno domovino in tukaj predstavila svoje raziskovanje na področju psihoonkologije. Možgani in njihovo delovanje so jo privlačili že od nekdaj, še posebno v povezavi z duševnostjo in psihološkimi procesi. Zdaj se raziskovalno posveča psihološkim posledicam prebolelega raka, predvsem pri mladih, saj je treba, kot pravi, tam še veliko raziskati. Tudi sama se je med dodiplomskim študijem spopadala s hudo diagnozo. Že takrat pa so jo zelo zanimali možgani:

Predvsem mi je bilo všeč, kako je delovanje možganov povezano s psihološkim delovanjem.

Začela je obiskovati onkološko kliniko, hkrati pa jo je že zanimala tudi onkologija, to je nato prepletla s psihologijo.

Večino časa se posvečam mladim in se z njimi pogovarjam. Predvsem s tistimi, ki se jim je težko prilagoditi na življenje po bolezni. Ko dajo to bolezen skozi, ko gredo čez vse terapije, se nekaterim svet postavi na glavo. Skušamo razumeti, kako lahko tem ljudem najbolje pomagamo in kateri so tisti dejavniki, ki povzročajo povečan stres, anksioznost, depresijo ali pa druge duševne motnje po preboleli bolezni.

Pri tem pomembno vlogo odigra tako imenovana ‘rezilientnost’ oziroma emotivna odpornost.

Nekako vsi gledamo na to tako, da ali je rezilientnost ali pa psihopatologija. A lahko se tudi prepletata in zdi se mi, da je na poti do odpornosti lahko ogromno padcev. Meni je najbolj pomagalo pozitivno mišljenje, imela sem ogromno podpore domačih in prijateljev, ostala sem dejavna, skušala sem živeti normalno življenje in se ne predati.

 


Možgani na dlani

485 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

V svetu psihoonkologije

25.04.2019

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.

Urška Košir: "Ljudem skušam povedati, da se marsikaj še da, tudi ko zboliš za rakom"

V tokratni epizodi se nam je pridružila doktorska raziskovalka na področju eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford Urška Košir, ki je pred dnevi obiskala rodno domovino in tukaj predstavila svoje raziskovanje na področju psihoonkologije. Možgani in njihovo delovanje so jo privlačili že od nekdaj, še posebno v povezavi z duševnostjo in psihološkimi procesi. Zdaj se raziskovalno posveča psihološkim posledicam prebolelega raka, predvsem pri mladih, saj je treba, kot pravi, tam še veliko raziskati. Tudi sama se je med dodiplomskim študijem spopadala s hudo diagnozo. Že takrat pa so jo zelo zanimali možgani:

Predvsem mi je bilo všeč, kako je delovanje možganov povezano s psihološkim delovanjem.

Začela je obiskovati onkološko kliniko, hkrati pa jo je že zanimala tudi onkologija, to je nato prepletla s psihologijo.

Večino časa se posvečam mladim in se z njimi pogovarjam. Predvsem s tistimi, ki se jim je težko prilagoditi na življenje po bolezni. Ko dajo to bolezen skozi, ko gredo čez vse terapije, se nekaterim svet postavi na glavo. Skušamo razumeti, kako lahko tem ljudem najbolje pomagamo in kateri so tisti dejavniki, ki povzročajo povečan stres, anksioznost, depresijo ali pa druge duševne motnje po preboleli bolezni.

Pri tem pomembno vlogo odigra tako imenovana ‘rezilientnost’ oziroma emotivna odpornost.

Nekako vsi gledamo na to tako, da ali je rezilientnost ali pa psihopatologija. A lahko se tudi prepletata in zdi se mi, da je na poti do odpornosti lahko ogromno padcev. Meni je najbolj pomagalo pozitivno mišljenje, imela sem ogromno podpore domačih in prijateljev, ostala sem dejavna, skušala sem živeti normalno življenje in se ne predati.

 


29.10.2015

Možgani na dlani

V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.


22.10.2015

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.10.2015

Možgani na Makaluju

Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.


08.10.2015

Možgani na dlani

Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!


01.10.2015

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 25 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov