Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se je tudi vam že kdaj v radost plovbe in odkrivanja neskončne modrine vmešala – morska bolezen? Ko se nam, dobesedno, zamajejo tla pod nogami in obide neznanska slabost. Kako se s tem spopadajo naši možgani? V četrtek ob 7.35 na Prvem.
Pri tej obliki potovalne slabosti našim možganom najbolj zagode nizkofrekvenčno gibanje
V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je med plovbo in odkrivanjem neskončne modrine presenetila – morska bolezen? Ko so se vam dobesedno zamajala tla pod nogami in vas je obšla neznanska slabost? Pogovarjali smo se s prof. dr. Johnom Goldingom, ki je naše možgane že odpeljal na potovanje v eni od prvih epizod.
Mehanizem, ki spodbudi potovalno slabost, je navadno neki senzorni konflikt. Navadno gre za konflikt med informacijami, ki jih prejme naše notranje uho, vestibularni aparat, in pa informacijami, ki jih dobimo z našim vidnim zaznavanjem.
Kot zanimivost – evolucija s potovalno slabostjo ni prizanesla niti ribam, če jih denimo prenašamo v akvariju.
Pri morski bolezni se glavni konflikt pojavi zaradi nizkofrekvenčnega gibanja. Gre za približno 0,2 hertza, približno pet ciklov na sekundo. Ko hodimo ali tečemo, je frekvenca lahko en, dva ali celo tri hertze, torej višja. Nižja frekvenca je torej ključni dražljaj za morsko bolezen.
K sreči pa se naši možgani po navadi na to sčasoma prilagodijo.
Težava je lahko, če gremo le na krajše poti, recimo dnevne izlete. Potem naša izpostavljenost ni dovolj dolga, da bi se lahko prilagodili.
Večje je plavilo, manj bo tega gibanja in manj verjetno se bo pojavila slabost.
Številne velike križarke imajo vgrajene stabilizacijske mehanizme. vendar pa bo lahko potnikom še vedno slabo, če bodo naleteli na nevihto.
Če se pojavi slabost, je najbolje, da poiščemo neki stabilen horizont ali pa se uležemo in zapremo oči. Veliko slabše bo, če sedimo v kabini.
Če smo v kabini in še celo beremo, nam naše oči govorijo, da smo na miru, da je kabina na miru, medtem pa nam notranje uho in telo govorita, da se premikamo.
479 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se je tudi vam že kdaj v radost plovbe in odkrivanja neskončne modrine vmešala – morska bolezen? Ko se nam, dobesedno, zamajejo tla pod nogami in obide neznanska slabost. Kako se s tem spopadajo naši možgani? V četrtek ob 7.35 na Prvem.
Pri tej obliki potovalne slabosti našim možganom najbolj zagode nizkofrekvenčno gibanje
V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je med plovbo in odkrivanjem neskončne modrine presenetila – morska bolezen? Ko so se vam dobesedno zamajala tla pod nogami in vas je obšla neznanska slabost? Pogovarjali smo se s prof. dr. Johnom Goldingom, ki je naše možgane že odpeljal na potovanje v eni od prvih epizod.
Mehanizem, ki spodbudi potovalno slabost, je navadno neki senzorni konflikt. Navadno gre za konflikt med informacijami, ki jih prejme naše notranje uho, vestibularni aparat, in pa informacijami, ki jih dobimo z našim vidnim zaznavanjem.
Kot zanimivost – evolucija s potovalno slabostjo ni prizanesla niti ribam, če jih denimo prenašamo v akvariju.
Pri morski bolezni se glavni konflikt pojavi zaradi nizkofrekvenčnega gibanja. Gre za približno 0,2 hertza, približno pet ciklov na sekundo. Ko hodimo ali tečemo, je frekvenca lahko en, dva ali celo tri hertze, torej višja. Nižja frekvenca je torej ključni dražljaj za morsko bolezen.
K sreči pa se naši možgani po navadi na to sčasoma prilagodijo.
Težava je lahko, če gremo le na krajše poti, recimo dnevne izlete. Potem naša izpostavljenost ni dovolj dolga, da bi se lahko prilagodili.
Večje je plavilo, manj bo tega gibanja in manj verjetno se bo pojavila slabost.
Številne velike križarke imajo vgrajene stabilizacijske mehanizme. vendar pa bo lahko potnikom še vedno slabo, če bodo naleteli na nevihto.
Če se pojavi slabost, je najbolje, da poiščemo neki stabilen horizont ali pa se uležemo in zapremo oči. Veliko slabše bo, če sedimo v kabini.
Če smo v kabini in še celo beremo, nam naše oči govorijo, da smo na miru, da je kabina na miru, medtem pa nam notranje uho in telo govorita, da se premikamo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov