100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.

Tokrat raziskujemo, kaj se dogaja v možganih tistih, ki govorijo več dialektov in ali možgani pravzaprav sploh ločijo med drugim jezikom in dialektom

Slovenija je narečno izjemno bogata. Nekatera narečja lažje razumemo, druga nam, če nismo del te narečne skupine, lahko zvenijo zelo eksotično, kot kakšen tuji jezik. Prav o tem se bomo pogovarjali v tokratni epizodi.  Kaj se dogaja v možganih tistih, ki govorijo več narečij in kako hitro lahko preklapljajo med njimi? Gre za podobne procese kot pri večjezičnih posameznikih?  Dr. Neil Kirk z Univerze Abertay na Škotskem je psiholog, ki nas je odpeljal v čudoviti svet narečij in možganov.

Navdihnila me je moja lastna izkušnja odraščanja na Škotskem, ki je zelo bogata z narečji. Hodiš od kraja do kraja in ljudje govorijo različno! Moje mesto recimo leži ob reki in če jo prečkaš, se srečaš s čisto drugim narečjem. V preteklosti sem se, skozi prizmo psihologije, veliko spraševal tudi o tem, kako naši možgani procesirajo narečja, saj so si ti kdaj tako različni, da jih dojemamo kot kakšen tuji jezik.

Pa naši možgani sploh ločijo med narečji in tujimi jeziki? Oziroma – kaj imajo tisti, ki govorijo več jezikov, skupnega s tistimi, ki komunicirajo v več narečjih?

Z našim dosedanjim delom smo že pokazali, da do določene mere to drži. Naših možganov večinoma zgodovinsko- politična definicija narečij in jezikov ne zanima. Nekateri so si podobni in drugi različni. Imamo torej dve različni zvrsti in našim možganom ni mar, ali sta to narečji ali jezika, vključeni so podobni procesi.

Pri raziskovanju pa jih zlasti zanimajo kognitivni procesi, ki so za vsem tem.

Mi raziskujemo tako imenovani inhibitorni kontrolni mehanizem. To pomeni, da pri dveh jezikovnih zvrsteh, možgani eno na nek način utišajo, da lahko uporabljamo drugo. S pomočjo različnih nalog lahko opazujemo učinek tega mehanizma in tega, kako hitro lahko govorci preklapljamo.