Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skrbite za svojo spalno higieno? In kaj pravzaprav to pomeni? Še vedno ni dokončnega odgovora na vprašanje »Zakaj ljudje sploh spimo«? Smo pa vse bližje pojasnilu, pravi nevrolog prof. dr. Claudio Bassetti z Univerze v Bernu in doda, da ima seveda spanje več funkcij in da je velika težava to, da ljudje spimo vedno manj. Ali je spanje torej lahko zdravilo, ki preprečuje možganske motnje ali spreminja njihov potek? Kaj se dogaja z našimi možgani, ko so hkrati budni in spijo? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem v redni tedenski jutranji oddaji Možgani na dlani. Pripravlja jo Mojca Delač.
Pogovor s švicarskim nevrologom prof. Claudiem Bassettijem
Skrbite za svojo spalno higieno? In kaj pravzaprav to pomeni? Še vedno ni dokončnega odgovora na vprašanje Zakaj ljudje sploh spimo? Smo pa vse bliže pojasnilu, pravi nevrolog prof. dr. Claudio Bassetti iz Univerze v Bernu in doda, da ima seveda spanje več funkcij ter da je velika težava to, da ljudje spimo vse manj. Ali je spanje torej lahko zdravilo, ki preprečuje možganske motnje ali spreminja njihov potek? Kaj se dogaja z našimi možgani, ko so hkrati budni in spijo?
Na vprašanje Zakaj ljudje sploh spimo? še nimajo enovitega odgovora.
Menim, da spimo zaradi različih razlogov. Spanje je stanje, ki si ga lahko tudi izbereš. Ni torej tako, da spimo samo takrat, ko to potrebujemo. Spanje lahko izraža tudi prosti čas, dolgočasje in tako naprej. Imam pa vtis, da smo vse bližje ideji, da če spanje potrebujemo, ga potrebujemo za različne stvari.
Vse bolj nas mora skrbeti pomanjkanje spanja, pravi naš sogovornik.
Vse več ljudi spi vse manj, kar ni zdravo, saj vpliva na naše delovanje. Dolgoročno zmanjšanje spanja ni dobro za telo in možgane, zato moramo biti pri tem previdni.
Še eno vznemirljivo področje preučevanja pa je, ko se spanje in budnost srečata.
Veliko stvari vidimo črno-belo, to je človeško. Enako velja za spanje in budnost. Tako morda mislimo, da če spimo, so celotni možgani v tem stanju, in če smo budni, so v celoti budni. Vendar pa je v zadnjih desetih, dvajsetih letih postalo jasno, da se spanje in budnost vzajemno ne izključujeta. Lahko se zgodi, da je polovica možganov budna, polovica pa jih spi. Vprašanje pa je, katero stanje prevlada.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Skrbite za svojo spalno higieno? In kaj pravzaprav to pomeni? Še vedno ni dokončnega odgovora na vprašanje »Zakaj ljudje sploh spimo«? Smo pa vse bližje pojasnilu, pravi nevrolog prof. dr. Claudio Bassetti z Univerze v Bernu in doda, da ima seveda spanje več funkcij in da je velika težava to, da ljudje spimo vedno manj. Ali je spanje torej lahko zdravilo, ki preprečuje možganske motnje ali spreminja njihov potek? Kaj se dogaja z našimi možgani, ko so hkrati budni in spijo? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem v redni tedenski jutranji oddaji Možgani na dlani. Pripravlja jo Mojca Delač.
Pogovor s švicarskim nevrologom prof. Claudiem Bassettijem
Skrbite za svojo spalno higieno? In kaj pravzaprav to pomeni? Še vedno ni dokončnega odgovora na vprašanje Zakaj ljudje sploh spimo? Smo pa vse bliže pojasnilu, pravi nevrolog prof. dr. Claudio Bassetti iz Univerze v Bernu in doda, da ima seveda spanje več funkcij ter da je velika težava to, da ljudje spimo vse manj. Ali je spanje torej lahko zdravilo, ki preprečuje možganske motnje ali spreminja njihov potek? Kaj se dogaja z našimi možgani, ko so hkrati budni in spijo?
Na vprašanje Zakaj ljudje sploh spimo? še nimajo enovitega odgovora.
Menim, da spimo zaradi različih razlogov. Spanje je stanje, ki si ga lahko tudi izbereš. Ni torej tako, da spimo samo takrat, ko to potrebujemo. Spanje lahko izraža tudi prosti čas, dolgočasje in tako naprej. Imam pa vtis, da smo vse bližje ideji, da če spanje potrebujemo, ga potrebujemo za različne stvari.
Vse bolj nas mora skrbeti pomanjkanje spanja, pravi naš sogovornik.
Vse več ljudi spi vse manj, kar ni zdravo, saj vpliva na naše delovanje. Dolgoročno zmanjšanje spanja ni dobro za telo in možgane, zato moramo biti pri tem previdni.
Še eno vznemirljivo področje preučevanja pa je, ko se spanje in budnost srečata.
Veliko stvari vidimo črno-belo, to je človeško. Enako velja za spanje in budnost. Tako morda mislimo, da če spimo, so celotni možgani v tem stanju, in če smo budni, so v celoti budni. Vendar pa je v zadnjih desetih, dvajsetih letih postalo jasno, da se spanje in budnost vzajemno ne izključujeta. Lahko se zgodi, da je polovica možganov budna, polovica pa jih spi. Vprašanje pa je, katero stanje prevlada.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov