Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste zadovoljni sami s seboj? Koga vidite, ko se pogledate v ogledalo? Ste na katero svojo lastnost še posebno ponosni? Vam gre kaj na živce? Samopodoba je skupek predstav in mnenj, ki jih imamo o sebi. O njej in mitih, ki so povezani s pozitivno samopodobo, se bomo pogovarjali s specialistko klinične psihologije, Aleksandro Meško. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač
S specialistko klinične psihologije Aleksandro Meško o samopodobi, naši sliki o sebi
Ste zadovoljni sami s seboj? Koga vidite, ko se pogledate v ogledalo? Ste na katero svojo lastnost še posebno ponosni? Vam gre kaj na živce? Samopodoba je skupek predstav in mnenj, ki jih imamo o sebi.
Samopodoba je človekova slika o sebi, to je en sistem prepričanj o tem, kakšni smo mi.
Nam je povedala sogovornica, specialistka klinične psihologije Aleksandra Meško. Naša samopodoba je sicer res zgodba, ki se zariše ob našem odnosu do sebe, temelji pa na drugih odnosih.
Velikokrat rečemo, da takšen odnos, kot so ga imeli pomembni drugi do nas, ko smo bili majhni, tako začnemo obravnavati same sebe.
Če so nam drugi ves čas ponavljali, da iz nas nič ne bo, bomo tudi mi s časom najbrž razvili neki samoprezir, ki bo vplival na počutje in tudi na to, ali se bomo upali spustiti v bolj zahtevne stvari in nove izzive. To seveda ni zdravo, bolj zdrava pa je jeza, saj lahko ti občutki motivirajo, da v prihodnje kaj naredimo drugače.
Kaj pa, ko pričakujemo, da bomo vedno brilijantno zadovoljni in da bo vse skupaj pozitivno in dobro in narejeno po najvišjih možnih standardih? Tudi to je izziv za naše nevrone.
Živimo v obdobju, v katerem obstaja tiranija ‘bodimo srečni in zadovoljni’.
To seveda s pridom izkorišča tudi marketing.
Ampak človek, ki ima zdrav odnos do sebe, velikokrat doživi tesnobo ali tremo, sploh takrat, ko so pred nami zahtevne okoliščine. To ne pomeni, da je z nami kaj narobe, da smo nesamozavestni in tako naprej.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ste zadovoljni sami s seboj? Koga vidite, ko se pogledate v ogledalo? Ste na katero svojo lastnost še posebno ponosni? Vam gre kaj na živce? Samopodoba je skupek predstav in mnenj, ki jih imamo o sebi. O njej in mitih, ki so povezani s pozitivno samopodobo, se bomo pogovarjali s specialistko klinične psihologije, Aleksandro Meško. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač
S specialistko klinične psihologije Aleksandro Meško o samopodobi, naši sliki o sebi
Ste zadovoljni sami s seboj? Koga vidite, ko se pogledate v ogledalo? Ste na katero svojo lastnost še posebno ponosni? Vam gre kaj na živce? Samopodoba je skupek predstav in mnenj, ki jih imamo o sebi.
Samopodoba je človekova slika o sebi, to je en sistem prepričanj o tem, kakšni smo mi.
Nam je povedala sogovornica, specialistka klinične psihologije Aleksandra Meško. Naša samopodoba je sicer res zgodba, ki se zariše ob našem odnosu do sebe, temelji pa na drugih odnosih.
Velikokrat rečemo, da takšen odnos, kot so ga imeli pomembni drugi do nas, ko smo bili majhni, tako začnemo obravnavati same sebe.
Če so nam drugi ves čas ponavljali, da iz nas nič ne bo, bomo tudi mi s časom najbrž razvili neki samoprezir, ki bo vplival na počutje in tudi na to, ali se bomo upali spustiti v bolj zahtevne stvari in nove izzive. To seveda ni zdravo, bolj zdrava pa je jeza, saj lahko ti občutki motivirajo, da v prihodnje kaj naredimo drugače.
Kaj pa, ko pričakujemo, da bomo vedno brilijantno zadovoljni in da bo vse skupaj pozitivno in dobro in narejeno po najvišjih možnih standardih? Tudi to je izziv za naše nevrone.
Živimo v obdobju, v katerem obstaja tiranija ‘bodimo srečni in zadovoljni’.
To seveda s pridom izkorišča tudi marketing.
Ampak človek, ki ima zdrav odnos do sebe, velikokrat doživi tesnobo ali tremo, sploh takrat, ko so pred nami zahtevne okoliščine. To ne pomeni, da je z nami kaj narobe, da smo nesamozavestni in tako naprej.
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki bomo pozornost namenili deljeni pozornosti. Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani? Za odgovore priporočamo usmerjeno pozornost- na Prvi program, v četrtek ob 7.35. Gostja bo: mag. Sanja Šešok z nevrološke klinike. Pripravlja: Peter Močnik.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov