100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

Zgodba Dabiza Riaña v štirih delih. Tokrat se sprašujemo - kako ALS izgleda pod mikroskopom?

V novembrskih epizodah spoznavamo zgodbo Dabiza Riaña in bolezni ALS.

Raziskovalec sem. Zdaj skoraj v celoti upokojen. Ukvarjal sem se z aplikacijo satelitskih slik za okolje. Zdaj se seveda posvečam temu projektu (7 lagos 7 vidas op.a.). Eden od ciljev je, da pomagamo ljudem razmišljati o tem, kako dojemajo invalidne osebe in kako lahko, ne bom rekel spremenimo družbo, ampak napredujemo, da bo bolj vključujoča in raznolika in da bomo razmišljali o tem da smo si različni, a hkrati tudi enaki.

Tokrat jo bomo dobesedno vzeli pod drobnogled. Ali bolje pod mikroskop. S pomočjo prof. dr. Borisa Roglja (IJS), molekularnega biologa, ki skupaj z mednarodnim konzorcijem raziskovalcev dodaja pomembne koščke v mozaik poznavanja mehanizmov te bolezni.

Kako ALS izgleda pod mikroskopom? Prof. Rogelj pravi, da je odvisno od tipa poskusa.

Če gledamo tkiva pacientov, ki so umrli za ALS, v njihovi hrbtenjači pri večini vidimo pomanjkanje motoričnih nevronov, ki upravljajo z gibanjem mišic. Pri tistih motoričnih nevronih, ki so še v hrbtenjači, pa najdemo tako imenovane ‘agregate’,to so proteini, ki so na neprimernem mestu znotraj celic. Pri ALS je to protein TDP43, ki  se kopiči v citoplazmi, izven jedra.