Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani , ki jim je dolgčas

16.04.2020

»Super, danes mi bo pa dolgčas!!« najbrž še nikoli niste vzkliknili. Dolgčas je stanje, ki ga ne dojemamo kot nekaj pozitivnega, bolj kot neugodje ker nimamo dela, se nič zanimivega ne dogaja, nimamo družbe, zabave, dela. Kaj pa to pomeni za naše možgane? Katerim nevronskim omrežjem je dolgčas? Kako je povezan z apatijo, depresijo in tesnobo? In kako lahko dolgčas rodi tudi ustvarjalnost? Vse to raziskujemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.

Kaj se dogaja v naših možganih, ko niso tako zaposleni z obilico dražljajev, informacij in dela

»Super, danes mi bo pa dolgčas!!« najbrž še nikoli niste vzkliknili. Dolgčas je stanje, ki ga ne dojemamo kot nekaj pozitivnega, bolj kot neugodje ker nimamo dela, se nič zanimivega ne dogaja, nimamo družbe, zabave, dela.  Kaj pa to pomeni za naše možgane? Katerim nevronskim omrežjem je dolgčas? Kako je  povezan z apatijo, depresijo in tesnobo? In kako lahko dolgčas rodi tudi ustvarjalnost? Vse to smo raziskovali ob pomoči doc. dr. Maje Smrdu, specialistke klinične psihologije in psihologa, prof. dr. Valentina Bucika.

Dolgčas običajno doživljamo kot nek neprijeten občutek. Dolgčas je zanimiv tudi, ker nam telo daje “dvojni odziv”.  Fiziološko se čuti povečano vzburjenje, povišan srčni utrip, tudi stresni hormon koritzol je povišan. Po drugi strani pa nam možgani sporočajo, da smo v mirovanju, da ni dovolj nekih informacij. Bolj je aktivna ta mreža med nevroni, ki je značilna za delovanje kadar smo v mirovanju. Povečana je aktivacija dela v možganih, ki nam določa to, na kaj smo pozorni in na kaj ne.

Zato je ljudem z motnjami pozornosti v takšnem okolju lahko še težje. Doživljanje dolgčasa je seveda subjektivno, različno od posameznika do posameznika, razlaga dr. Smrdu:

V grobem nas lahko ločimo med bolj ekstravertirane in introvertirane. Prvim je v takem obdobju težje, tistim, ki so bolj introvertirani, pa zadostuje že manjša količina dražljajev. Njim bo povsem dovolj, da berejo kakšno knjigo, revijo, da poslušajo ptičke. Potrebujejo bistveno manjšo intenziteto in količino dražljajev, da jih zapolni.

Včasih se najprej prestrašimo tega, kaj bomo zdaj počeli. A hkrati je to tudi priložnost za kreativnost, s tem se strinja tudi prof. Bucik:

Tudi dolgčas in tudi lenarjenje in tudi brezdelje ni stran vržen čas. V tem času se dogajajo nekatere stvari, razmišljamo, tuhtamo, kombiniramo, pa se niti ne vidi, da kaj počnemo. Je pa dobro, da si v časih, kot je ta zdaj, ko smo v drugačnem načinu življenja in vedenja, dobro razmisliti o tem, kako si organizirati čas in delo v tem času.

Osama naj ne bo kazen ali usoda. Vzamemo jo lahko kot priložnost, da določene stvari postavimo na novo, še pripoveduje prof. Bucik. Marsikomu zdaj, v času samoizolacije, celo zmanjkuje časa za vse, kar bi radi postorili.

Če si znamo zapolniti dan, si ga bomo lahko brez težav. Samo malo bolj ustvarjalni in kreativni moramo biti pri tem, kako stvari početi.

Kreativni pa smo lahko vsi, prav tako pa je to odličen čas, da razmišljamo in namenimo čas stvarem, za katere do zdaj časa ni bilo.

 

 


Možgani na dlani

475 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani , ki jim je dolgčas

16.04.2020

»Super, danes mi bo pa dolgčas!!« najbrž še nikoli niste vzkliknili. Dolgčas je stanje, ki ga ne dojemamo kot nekaj pozitivnega, bolj kot neugodje ker nimamo dela, se nič zanimivega ne dogaja, nimamo družbe, zabave, dela. Kaj pa to pomeni za naše možgane? Katerim nevronskim omrežjem je dolgčas? Kako je povezan z apatijo, depresijo in tesnobo? In kako lahko dolgčas rodi tudi ustvarjalnost? Vse to raziskujemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.

Kaj se dogaja v naših možganih, ko niso tako zaposleni z obilico dražljajev, informacij in dela

»Super, danes mi bo pa dolgčas!!« najbrž še nikoli niste vzkliknili. Dolgčas je stanje, ki ga ne dojemamo kot nekaj pozitivnega, bolj kot neugodje ker nimamo dela, se nič zanimivega ne dogaja, nimamo družbe, zabave, dela.  Kaj pa to pomeni za naše možgane? Katerim nevronskim omrežjem je dolgčas? Kako je  povezan z apatijo, depresijo in tesnobo? In kako lahko dolgčas rodi tudi ustvarjalnost? Vse to smo raziskovali ob pomoči doc. dr. Maje Smrdu, specialistke klinične psihologije in psihologa, prof. dr. Valentina Bucika.

Dolgčas običajno doživljamo kot nek neprijeten občutek. Dolgčas je zanimiv tudi, ker nam telo daje “dvojni odziv”.  Fiziološko se čuti povečano vzburjenje, povišan srčni utrip, tudi stresni hormon koritzol je povišan. Po drugi strani pa nam možgani sporočajo, da smo v mirovanju, da ni dovolj nekih informacij. Bolj je aktivna ta mreža med nevroni, ki je značilna za delovanje kadar smo v mirovanju. Povečana je aktivacija dela v možganih, ki nam določa to, na kaj smo pozorni in na kaj ne.

Zato je ljudem z motnjami pozornosti v takšnem okolju lahko še težje. Doživljanje dolgčasa je seveda subjektivno, različno od posameznika do posameznika, razlaga dr. Smrdu:

V grobem nas lahko ločimo med bolj ekstravertirane in introvertirane. Prvim je v takem obdobju težje, tistim, ki so bolj introvertirani, pa zadostuje že manjša količina dražljajev. Njim bo povsem dovolj, da berejo kakšno knjigo, revijo, da poslušajo ptičke. Potrebujejo bistveno manjšo intenziteto in količino dražljajev, da jih zapolni.

Včasih se najprej prestrašimo tega, kaj bomo zdaj počeli. A hkrati je to tudi priložnost za kreativnost, s tem se strinja tudi prof. Bucik:

Tudi dolgčas in tudi lenarjenje in tudi brezdelje ni stran vržen čas. V tem času se dogajajo nekatere stvari, razmišljamo, tuhtamo, kombiniramo, pa se niti ne vidi, da kaj počnemo. Je pa dobro, da si v časih, kot je ta zdaj, ko smo v drugačnem načinu življenja in vedenja, dobro razmisliti o tem, kako si organizirati čas in delo v tem času.

Osama naj ne bo kazen ali usoda. Vzamemo jo lahko kot priložnost, da določene stvari postavimo na novo, še pripoveduje prof. Bucik. Marsikomu zdaj, v času samoizolacije, celo zmanjkuje časa za vse, kar bi radi postorili.

Če si znamo zapolniti dan, si ga bomo lahko brez težav. Samo malo bolj ustvarjalni in kreativni moramo biti pri tem, kako stvari početi.

Kreativni pa smo lahko vsi, prav tako pa je to odličen čas, da razmišljamo in namenimo čas stvarem, za katere do zdaj časa ni bilo.

 

 


16.02.2017

Intuicija – vez med nezavednim in zavednim delom našega uma

Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.


09.02.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.02.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


26.01.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


19.01.2017

Deja vu?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


12.01.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.01.2017

Kriogenika

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


22.12.2016

Možgani v afektu

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


08.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


01.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


24.11.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


17.11.2016

Novo telo za stare možgane - je presaditev glave mogoča?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.11.2016

MND Placebo 10.11.2016

Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.


10.11.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


03.11.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


27.10.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


20.10.2016

Vsi obrazi prozopagnozije

"To sem ti pa prebral/a z obraza!" smo verjetno že vsi slišali kar nekajkrat v življenju. Pa ste že slišali za prozopagnozíjo? Izraz prihaja iz grščine, prospon pomeni "obraz", agnosia pa "ne poznati". Gre za kognitivno motnjo, ki jo nekateri preimenujejo tudi slepota za prepoznavanje obrazov. Poznavanje te okvare v zaznavanju sega že nazaj v antiko, izraz zanjo so prvič uporabili pred sedemdesetimi leti, šele v zadnjih letih pa je na področju prozopagnozije prišlo do pomembnejših spoznanj. Zakaj je prav zaznavanje obrazov posebnega, tudi za naše možgane, kaj se zgodi, če te zmožnosti nimamo in kakšen vpogled dajejo raziskave ljudi s to okvaro sodobni kognitivni nevroznanosti? Na popotovanje v svet nevronov vas Mojca Delač vabi v četrtek ob 7.35 na Prvem!


13.10.2016

Čuječnost

Se znate umiriti in osredotočiti samo nase in na ta trenutek? V hitrem svetu in v stresnem tempu to ni vedno enostavno, je pa zelo pomembno. O takšni usmerjeni pozornosti bomo govorili v tokratni oddaji. Kaj je čuječnost, kaj ima z našimi možgani in zakaj se pri tem lahko veliko naučimo od otrok? Pred radijskim mikrofonom se nam bo pridružila dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevrologije in seveda upamo, da tudi vi, v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.


Stran 21 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov