Če uporabim besedno zvezo »človekov najboljši prijatelj«, verjetno ni dvoma, o kom govorim. Psom smo nadeli tak naziv, saj nas spremljajo že tisočletja. Tudi druge živali: mačke, konji, krave, ptice, so stalnica človeškega vsakdanjika. Na njihovo družbo bomo danes pogledali skozi aparature, ki merijo dogajanje v možganih. Kako prisotnost živali vpliva na to, kar se dogaja v našem telesu, je vprašanje, ki smo ga zastavili prof. dr. Petru Preglju, predstojniku Katedre za psihiatrijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Del oddaje Možgani na dlani pa posvečamo terapijam z živalmi, zato bosta z nami terapevtka s konji Petra Markič iz Mladinsko-klimatskega zdravilišča Rakitna in logopedinja z Univerzitetno-rehabilitacijskega inštituta Soča Špela Pirc. In še navodilo za poslušanje: na začetku boste slišali nekaj zvokov, poskušajte se vživeti vanje.

Božanje kožuha pomirja, znižuje krvni tlak, ob druženju z živalmi se pri večini ljudi sproščajo t. i. hormoni sreče

"Interakcije z živalmi lahko vplivajo na naše čustveno stanje. Obstajajo dokazi, da lahko zmanjšujejo negativne vplive stresa na naše telo," pravi prof. dr. Peter Pregelj, predstojnik Katedre za psihiatrijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Živali seveda niso čudežno zdravilo za preganjanje stresa in slabe volje. Posameznikov odziv na njihovo bližino je odvisen od naših preteklih izkušenj, predsodkov, kulture, v kateri živimo.

"Komunikacija z živalmi poteka na nivoju globljih struktur v možganih, v limbičnem predelu, predelu pod možgansko skorjo, kjer ne gre toliko za racionalno razmišljanje, ampak poteka na nekem bolj čustvenem nivoju. Različne študije so pokazale, da lahko interakcije z živalmi znižajo krvni tlak prek mehanizma odgovora posameznika na stres," pove sogovornik.

Konje pri terapijah z otroki in najstniki uporabljajo v Mladinsko-klimatskem zdravilišču Rakitna:

"Raziskave kažejo, da, ko jih oseba boža, se umiri bitje srca, upočasni dihanje, zmanjša nivo potenja. Hkrati se sprožajo vsi ti hormoni, ki jih tudi imenujemo hormon sreče - serotonin, oksitocin, dopamin," pojasni terapevtka Petra Markič.

Psi so tisti, ki pri delu pomagajo logopedom na Univerzitetno-rehabilitacijskem inštitutu Soča. Uporabijo jih pri pacientih z govorno-jezikovnimi motnjami, pri bolnikih s poškodbami glave, po možganski kapi, tistih, ki imajo različne nevrološke okvare, pojasnjuje logopedinja Špela Pirc:

"Večkrat gremo tudi na sprehod, takrat se pojavlja spontana komunikacija, vsakodnevni pogovor, ki ga bolniki v običajnih terapijah ne zmorejo vzpostaviti.  To ni neka običajna terapija, ampak jo bolniki zaznavajo bolj kot druženje in se ob tem bolj odprejo."

Določene živali so se sicer pustile udomačiti prej, so že dalj časa v odnosu s človekom in vzbudijo večje čustvene odzive pri večini ljudi:

"Ob mijavkanju muce se v osrednjem živčevju pojavljajo podobne reakcije kot ob joku dojenčka."