Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
25.06.2020 10 min

Branje, akademska uspešnost, zasloni in še kaj

Sredi izpitnega obdobja se bomo znova poglobili v - branje. Bralno zaznavanje in razumevanje ter pomnjenje preučuje prof. dr. Jennifer Stiegler Balfour, ki ima na Univerzi New England v ZDA svoj laboratorij, v katerem se trenutno posvečajo predvsem digitalnim napravam in učinkovitosti branja z njih. Naši možgani imajo čudovito možnost, da tudi takrat, ko kakšna informacija manjka, s pomočjo konteksta sestavijo zgodbo.

Zgodbe o branju in naši kogniciji s prof. dr. Jennifer Stiegler Balfour

Sredi izpitnega obdobja se bomo znova poglobili v - branje.  Bralno zaznavanje in razumevanje ter pomnjenje preučuje prof. dr. Jennifer Stiegler Balfour, ki ima na Univerzi New England v ZDA svoj laboratorij, v katerem se trenutno posvečajo predvsem digitalnim napravam in učinkovitosti branja z njih. Naši možgani imajo čudovito možnost, da tudi takrat, ko kakšna informacija manjka, s pomočjo konteksta sestavijo zgodbo. Branje je ena bolj kompleksnih stvari, ki se jih naučimo, smo povedali v eni izmed preteklih epizod in s tem se strinja tudi tokratna sogovornica

Ja, s tem bi se lahko strinjala. Gre za kognitivni proces višjega reda, ki vključuje več različnih procesov. Od prepoznavanja vzorcev do bralnega razumevanja, tvorjenja jezika. To zaposluje veliko omrežij v naših možganih. Veliko stvari in znanj se prepleta, zato res lahko rečemo, da gre pri branju za eno težjih stvari, ki se jih naučimo. Prav tako pa menim, da je naša bralna uspešnost eden od najmočnejših napovedovalcev našega akademskega uspeha.

V pretekli epizodi smo se spraševali, zakaj trikrat preberemo svoj tekst, pa še vedno ne opazimo napake. Ali je kakšna razlika, če tekst napišemo na roke ali natipkamo?

To je krasno vprašanje. Mislim, da je to odvisno od tega, kakšna je pisava. Če kdo obvlada lepopis je to najbrž zelo podobno natipkanemu tekstu. Torej bomo prebrali tekst in bili manj pozorni na napake. Če pa je pisava, ki ni tako čitljiva, bi najbrž napake prej opazili, saj bi bili pozorni na vsako črko, ki bi jo skušali razbrati in tako tudi prej opazili, če je kaj narobe. To smo najbrž že vsi doživeli. Če dobimo košček papirja s sporočilom, ki ga je zaradi pisave težko razvozlati, se to sporočilo izgubi. Če se osredotočimo na detajle bomo napake opazili, če je napisano zelo čitljivo ali natipkano, pa ne.

 


Možgani na dlani

491 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

25.06.2020 10 min

Branje, akademska uspešnost, zasloni in še kaj

Sredi izpitnega obdobja se bomo znova poglobili v - branje. Bralno zaznavanje in razumevanje ter pomnjenje preučuje prof. dr. Jennifer Stiegler Balfour, ki ima na Univerzi New England v ZDA svoj laboratorij, v katerem se trenutno posvečajo predvsem digitalnim napravam in učinkovitosti branja z njih. Naši možgani imajo čudovito možnost, da tudi takrat, ko kakšna informacija manjka, s pomočjo konteksta sestavijo zgodbo.

Zgodbe o branju in naši kogniciji s prof. dr. Jennifer Stiegler Balfour

Sredi izpitnega obdobja se bomo znova poglobili v - branje.  Bralno zaznavanje in razumevanje ter pomnjenje preučuje prof. dr. Jennifer Stiegler Balfour, ki ima na Univerzi New England v ZDA svoj laboratorij, v katerem se trenutno posvečajo predvsem digitalnim napravam in učinkovitosti branja z njih. Naši možgani imajo čudovito možnost, da tudi takrat, ko kakšna informacija manjka, s pomočjo konteksta sestavijo zgodbo. Branje je ena bolj kompleksnih stvari, ki se jih naučimo, smo povedali v eni izmed preteklih epizod in s tem se strinja tudi tokratna sogovornica

Ja, s tem bi se lahko strinjala. Gre za kognitivni proces višjega reda, ki vključuje več različnih procesov. Od prepoznavanja vzorcev do bralnega razumevanja, tvorjenja jezika. To zaposluje veliko omrežij v naših možganih. Veliko stvari in znanj se prepleta, zato res lahko rečemo, da gre pri branju za eno težjih stvari, ki se jih naučimo. Prav tako pa menim, da je naša bralna uspešnost eden od najmočnejših napovedovalcev našega akademskega uspeha.

V pretekli epizodi smo se spraševali, zakaj trikrat preberemo svoj tekst, pa še vedno ne opazimo napake. Ali je kakšna razlika, če tekst napišemo na roke ali natipkamo?

To je krasno vprašanje. Mislim, da je to odvisno od tega, kakšna je pisava. Če kdo obvlada lepopis je to najbrž zelo podobno natipkanemu tekstu. Torej bomo prebrali tekst in bili manj pozorni na napake. Če pa je pisava, ki ni tako čitljiva, bi najbrž napake prej opazili, saj bi bili pozorni na vsako črko, ki bi jo skušali razbrati in tako tudi prej opazili, če je kaj narobe. To smo najbrž že vsi doživeli. Če dobimo košček papirja s sporočilom, ki ga je zaradi pisave težko razvozlati, se to sporočilo izgubi. Če se osredotočimo na detajle bomo napake opazili, če je napisano zelo čitljivo ali natipkano, pa ne.

 

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov