Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih tednih ste najbrž tudi vi slišali, da je eden izmed pogostih simptomov bolezni COVID-19 izguba vonja. S tujko se to imenuje anozmija. In kaj imajo s tem opraviti naši možgani? V svet vonjev in živčevja se bomo potopili skupaj z dr. Dejanom Georgievom z nevrološke klinike UKC Ljubljana.
O možganih in anozmiji
Na poti do Nevrološke klinike sem bila še toliko bolj pozorna na vonje. tiste iz pekarne na vogalu, pa prometnih izpuhov na Zaloški, pa seveda tiste, ki bi jim Tone Pavček rekel, "nezdravo beli", bolnišnični. Možnost zaznavanja vonjev je res nekaj posebnega in je z nami že tisočletja in tisočletja. V marsičem je prispevala, da smo preživeli.
Najbrž ste tudi vi v zadnjih tednih slišali, da je eden od pogostih simptomov bolezni Covid 19 izguba zmožnosti zaznavanja vonja. O tako imenovani anozmiji nam je pripovedoval doc. dr. Dejan Georgiev, nevrolog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Dr. Georgiev je tudi del mednarodnega konzorcija znanstvenikov in raziskovalcev, ki se trudi tudi s pomočjo zbiranja podatkov prek tega vprašalnika (dostopen je tudi v slovenščini) dobiti boljši vpogled v to simptomatiko in razumevanje mehanizmov.
Anozmija pomeni izgubo možnosti zaznavanja enega ali več vonjev, lahko je trenutna ali trajna, v redkih primerih je prirojena. Razlikuje se od hipozmije, ki pomeni zmanjšano občutljivost na enega ali več vonjev. Do anozmije lahko pride zaradi različnih razlogov- od vnetij, do blokad nosnih poti, travm oziroma poškodb, vse več pa je znano tudi o povezavi anozmije z nevrodegenerativnimi boleznimi, s čimer se ukvarja tudi naš sogovornik.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V zadnjih tednih ste najbrž tudi vi slišali, da je eden izmed pogostih simptomov bolezni COVID-19 izguba vonja. S tujko se to imenuje anozmija. In kaj imajo s tem opraviti naši možgani? V svet vonjev in živčevja se bomo potopili skupaj z dr. Dejanom Georgievom z nevrološke klinike UKC Ljubljana.
O možganih in anozmiji
Na poti do Nevrološke klinike sem bila še toliko bolj pozorna na vonje. tiste iz pekarne na vogalu, pa prometnih izpuhov na Zaloški, pa seveda tiste, ki bi jim Tone Pavček rekel, "nezdravo beli", bolnišnični. Možnost zaznavanja vonjev je res nekaj posebnega in je z nami že tisočletja in tisočletja. V marsičem je prispevala, da smo preživeli.
Najbrž ste tudi vi v zadnjih tednih slišali, da je eden od pogostih simptomov bolezni Covid 19 izguba zmožnosti zaznavanja vonja. O tako imenovani anozmiji nam je pripovedoval doc. dr. Dejan Georgiev, nevrolog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Dr. Georgiev je tudi del mednarodnega konzorcija znanstvenikov in raziskovalcev, ki se trudi tudi s pomočjo zbiranja podatkov prek tega vprašalnika (dostopen je tudi v slovenščini) dobiti boljši vpogled v to simptomatiko in razumevanje mehanizmov.
Anozmija pomeni izgubo možnosti zaznavanja enega ali več vonjev, lahko je trenutna ali trajna, v redkih primerih je prirojena. Razlikuje se od hipozmije, ki pomeni zmanjšano občutljivost na enega ali več vonjev. Do anozmije lahko pride zaradi različnih razlogov- od vnetij, do blokad nosnih poti, travm oziroma poškodb, vse več pa je znano tudi o povezavi anozmije z nevrodegenerativnimi boleznimi, s čimer se ukvarja tudi naš sogovornik.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov