Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tretjem, zadnjem delu miniserije Bližje bližini nadaljujemo zgodbo z vlogo empatije v bližnjih odnosih. Izvedeli bomo, zakaj nekdo, ki je empatičen, še ni nujno dober človek. Lepo je, če znamo biti blizu sebi in sami. A za to, da smo lahko sami, moramo imeti občutek, da nismo. Paradoksno? Seveda nam bo tudi to razložila doktorica Breda Jelen Sobočan, s katero se bomo pomudili še pri partnerskih odnosih in zapustitvi ter možganskih izzivih bližine sodobnega časa, med katere prav gotovo sodi tudi utrujenost zaradi Zooma. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
Nevroplastičnost nam bo pomagala premagati ta čuden čas, a le, če bomo ohranili človečnost
V tretjem, zadnjem delu miniserije Bližje bližini se bomo z doktorico Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko, najprej ustavili pri empatiji.
"Če je nekdo empatičen, ne pomeni, da je dober. Je samo dober bralec notranjega sveta drugega človeka. Dober umetnik, dober psihoterapevt in dober sadist so približno enako empatični ljudje."
Ko torej začnemo raztegovati empatijo na področje topline in dobrote, smo lahko v pasti. Super pa je, če smo brez težav blizu sebi in smo tudi do sebe tankočutni in prijazni. Biti sam je zelo zanimiva kategorija, ki je tudi paradoksna, kar temelji na izkušnjah iz otroštva:
"Ravno ta občutek, da nikoli nisi sam, je neki temeljni kamen za to, da si lahko sam."
A vsi sanjamo o dvojini in partnerski bližini. V naših oddajah smo se že naučili, da se ob duševni bolečini, ko nas nekdo zapusti, ko ljubljenega človeka izgubimo, v možganih odzovejo ista omrežja kot pri fizični.
"To je ena največjih izgub. Ko gremo v bližnji odnos, na to karto stavimo vse."
Tako kot smo se lahko naučili v prvih dveh epizodah, pa tudi tu velja, da je idealni svet bližine, zlitje in dobra ločenost obenem:
"Od enega do drugega nosa je odnos. Biti moramo toliko narazen, da se vidimo."
Kaj pa če sta nosa ločena z ekrani in fizično razdaljo, kot doživljamo v zadnjih mesecih? Potem se lahko pojavi tako imenovana zoom utrujenost. Tudi o tem dr. Breda Jelen Sobočan v prispevku.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V tretjem, zadnjem delu miniserije Bližje bližini nadaljujemo zgodbo z vlogo empatije v bližnjih odnosih. Izvedeli bomo, zakaj nekdo, ki je empatičen, še ni nujno dober človek. Lepo je, če znamo biti blizu sebi in sami. A za to, da smo lahko sami, moramo imeti občutek, da nismo. Paradoksno? Seveda nam bo tudi to razložila doktorica Breda Jelen Sobočan, s katero se bomo pomudili še pri partnerskih odnosih in zapustitvi ter možganskih izzivih bližine sodobnega časa, med katere prav gotovo sodi tudi utrujenost zaradi Zooma. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
Nevroplastičnost nam bo pomagala premagati ta čuden čas, a le, če bomo ohranili človečnost
V tretjem, zadnjem delu miniserije Bližje bližini se bomo z doktorico Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko, najprej ustavili pri empatiji.
"Če je nekdo empatičen, ne pomeni, da je dober. Je samo dober bralec notranjega sveta drugega človeka. Dober umetnik, dober psihoterapevt in dober sadist so približno enako empatični ljudje."
Ko torej začnemo raztegovati empatijo na področje topline in dobrote, smo lahko v pasti. Super pa je, če smo brez težav blizu sebi in smo tudi do sebe tankočutni in prijazni. Biti sam je zelo zanimiva kategorija, ki je tudi paradoksna, kar temelji na izkušnjah iz otroštva:
"Ravno ta občutek, da nikoli nisi sam, je neki temeljni kamen za to, da si lahko sam."
A vsi sanjamo o dvojini in partnerski bližini. V naših oddajah smo se že naučili, da se ob duševni bolečini, ko nas nekdo zapusti, ko ljubljenega človeka izgubimo, v možganih odzovejo ista omrežja kot pri fizični.
"To je ena največjih izgub. Ko gremo v bližnji odnos, na to karto stavimo vse."
Tako kot smo se lahko naučili v prvih dveh epizodah, pa tudi tu velja, da je idealni svet bližine, zlitje in dobra ločenost obenem:
"Od enega do drugega nosa je odnos. Biti moramo toliko narazen, da se vidimo."
Kaj pa če sta nosa ločena z ekrani in fizično razdaljo, kot doživljamo v zadnjih mesecih? Potem se lahko pojavi tako imenovana zoom utrujenost. Tudi o tem dr. Breda Jelen Sobočan v prispevku.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov