V prvi epizodi miniserije V omrežjih zvoka, se bomo potopili v naše glasbene spomine in raziskali, kako se glasba v naših možganih razvija ob govoru oziroma jeziku. Prof. dr. Daniel Műllensiefen (Goldmiths College, University of London) nam bo med drugim pojasnil, kaj imajo naše glasbene sposobnosti s fonološkim zavedanjem, zakaj je zgodnje osnovnošolsko obdobje tako raziskovalno zanimivo in kaj je že pokazala longitudinalna raziskava o kognitivnih sposobnostih in nadarjenosti za glasbo med najstniki. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Od glasbenega spomina do fonološkega zavedanja

V prvi epizodi miniserije V omrežjih zvoka, se bomo potopili v naše glasbene spomine in raziskali, kako se glasba v naših možganih razvija ob govoru oziroma jeziku. Prof. dr. Daniel Műllensiefen (Goldmiths College, University of London) nam bo med drugim pojasnil, kaj imajo naše glasbene sposobnosti s fonološkim zavedanjem, zakaj je zgodnje osnovnošolsko obdobje tako raziskovalno zanimivo in kaj je že pokazala longitudinalna raziskava o kognitivnih sposobnostih in nadarjenosti za glasbo med najstniki.

Najbrž že pred vstopom v osnovno šolo, pri štirih, petih letih otroci oblikujejo neko fonološko zavedanje, besede znajo razstaviti na zloge, znajo prepoznati foneme, prepoznajo višino tona, znajo ponoviti enostaven ritem in se tudi naučijo peti. Ta paralelni razvoj se nadaljuje skozi Osnovno šolo, z našo raziskavo smo pokazali da celo nekje do 12. leta. V nekem trenutku nato otroci razvijejo zadostno fonološko zavedanje in bralne sposobnosti in temu pozneje v odraslem življenju, razen, če imamo velike težave, ne posvečamo več posebne pozornosti. Glasbeni razvoj pa se nadaljuje, tudi skozi obdobje najstništva pa do zgodnjih dvajsetih, odvisno od tega, koliko časa posvetimo učenju in razvoju glasbenih veščin.

Kaj pa če gremo v tista lepa leta – najstništva? Trenutno prof. Daniel Muellensiefen skupaj s kolegi opravlja študijo razvoja glasbenih sposobnosti in kognitivnih in socialnih veščin pri najstnikih v Nemčiji in Veliki Britaniji, starih 11/12 do 17/18 let. Rezultate pričakujejo čez dve leti.

Narejeno pa že imamo preliminarno analizo in do zdaj zbrani podatki  kažejo na tesno povezavo med kognitivnim razvojem in glasbenimi veščinami.

*Cikel oddaj nastaja v okviru mednarodnega projekta BAir (CreativeEurope/UstvarjalnaEvropa)