V drugi epizodi v ciklu oddaj V omrežjih zvoka se bomo posvetili - uspavankam. Kaj imajo skupnega, zakaj so pomembne in kako vplivajo na razvoj otroka? O tem se bomo pogovarjali s priznano raziskovalko glasbe in možganov dr. Anito Collins, ki smo jo poklicali v Canberro. Ne-zaspano o uspavankah v Možganih na dlani z Mojco Delač ob 7.35 na Prvem! Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

V omrežih zvoka tokrat o pomenu uspavank in o tem, kako vplivajo na zvočno-glasbeni razvoj, z dr. Anito Collins

V drugi epizodi iz cikla oddaj V omrežjih zvoka se bomo posvetili uspavankam. Kaj imajo skupnega, zakaj so pomembne in kako vplivajo na otrokov razvoj? O tem se bomo pogovarjali s priznano raziskovalko glasbe in možganov dr. Anito Collins, ki smo jo poklicali v Canberro. Nezaspano o uspavankah v Možganih na dlani z Mojco Delač.

Otroci uporabljajo ušesa za razumevanje sveta že od samega začetka. Ne zmorejo še zelo dobro videti, se premikati, tudi njihov voh se šele razvija … Slišijo pa dobro že od samega začetka. To ni tako presenetljivo, saj je v sluh in v procesiranje slušnih informacij vključenih največ omrežij v naših možganih, ki predelujejo tudi največ informacij. Ob pomoči slušnih dražljajev dojenčki razumejo, kdo v njihovi okolici je najpomembnejši, kdo skrbi zanje. To najlaže storimo tako, da jim pojemo. Petje je naš prvi jezik, šele za njim pride govorjena beseda. Petje nam gre v ušesa in tako rekoč vse telo in nas zbliža z drugo osebo.

Tako torej začnejo naše emocionalne izkušnje nabirati kilometrino, mi pa vemo, kdo je v našem »plemenu«, pravi dr. Collins. In niti ni nujno, da gre pri tem za kakšne znane napeve.  Mama ali oče lahko samo mrmrata ali pojeta besedilo, ki nič ne pomeni.

Počutiti se moramo varne, vedeti moramo, komu zaupati in na koga se lahko zanesemo, s kom se lahko povežemo z glasom. V tem je veliko temeljnega, življenjskega.

Kdaj pa uspavanka – deluje? No, če pomislimo na glasbene značilnosti, bi lahko, sicer ne vedno, rekli, da ne sme biti preveč razgrajaška …

Najbrž že samo ob omembi besede »uspavanka« kar zaslišite tisti glas … ritem je počasnejši, intervali so ožji, veliko je ponavljanja, glas je tišji. In besede niso tako pomembne, saj jih otrok ne razume, razume pa čustveno sporočilo, ki ga prinaša glas.

*Cikel oddaj nastaja v okviru mednarodnega projekta BAir (CreativeEurope/UstvarjalnaEvropa)