Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa).
Vsestranskost tega gibalnega izražanja, tudi za naše možgane
29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa).
"Tako kot plesalko, kot tudi kot nevroznanstvenico me navdušuje vsestranskost plesa. Toliko različnih elementov povezuje! Kreativnost, fizično aktivnost, poslušanje glasbe, izražanje čustev, sodelovanje z drugimi. Ta vsestranskost velja tako za ples kot obliko vadbe, kot tudi za dogajanje v naših možganih med plesom." (dr. Poikonen)
"Možgani so v trenutku, ko naredimo nek gib, v bistvu neaktivni, so pa zelo aktivni ko ta gib načrtujemo. Prav to slednje gibanje poveže s kognitivnim sistemom in oba dela močno sodelujeta. Del možganov, ki nadzoruje zmožnost gibanja, razen hoje, se nahaja v našem čelnem režnju, ki je seveda zadolžen tudi za tako imenovane izvršilne funkcije. S ponavljajočim gibanjem, z vajo, sprožamo kognitivni učinek, to pa zato, ker morata oba sistema sodelovati. Kot sem že poudaril, pride pri načrtovanju gibov do močne aktivnosti celic v omrežjih za motoriko. Gibanje je bolj kognitivno, kot bi si kdo mislil." (prof. Leisman)
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa).
Vsestranskost tega gibalnega izražanja, tudi za naše možgane
29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa).
"Tako kot plesalko, kot tudi kot nevroznanstvenico me navdušuje vsestranskost plesa. Toliko različnih elementov povezuje! Kreativnost, fizično aktivnost, poslušanje glasbe, izražanje čustev, sodelovanje z drugimi. Ta vsestranskost velja tako za ples kot obliko vadbe, kot tudi za dogajanje v naših možganih med plesom." (dr. Poikonen)
"Možgani so v trenutku, ko naredimo nek gib, v bistvu neaktivni, so pa zelo aktivni ko ta gib načrtujemo. Prav to slednje gibanje poveže s kognitivnim sistemom in oba dela močno sodelujeta. Del možganov, ki nadzoruje zmožnost gibanja, razen hoje, se nahaja v našem čelnem režnju, ki je seveda zadolžen tudi za tako imenovane izvršilne funkcije. S ponavljajočim gibanjem, z vajo, sprožamo kognitivni učinek, to pa zato, ker morata oba sistema sodelovati. Kot sem že poudaril, pride pri načrtovanju gibov do močne aktivnosti celic v omrežjih za motoriko. Gibanje je bolj kognitivno, kot bi si kdo mislil." (prof. Leisman)
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov