Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Simfonični orkester iz Bournemotha je 10. aprila letos nastopil v umetniškem središču s pomenljivim naslovom Lighthouse (Svetilnik) v kraju Poole na južni obali Anglije. Tam je pod vodstvom dirigenta Andrewa Littona izvedel koncertni program z naslovom Let's Dance! – Zaplešimo!. Najprej je bil na sporedu Divertimento iz baleta Vilin poljub Igorja Stravinskega, nato Klavirski koncert št. 2 v g-molu, op. 22 Camilla Saint-Saënsa, v katerem se je kot solist predstavil pianist Simon Trpčeski, v drugem delu koncerta pa še dve skladbi Mauricea Ravela – Plemenite in sentimentalne valčke ter koreografsko simfonično pesnitev La Valse.
4 epizod
Najboljši koncerti iz EBU-jevske ponudbe, svetovno znani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.
Simfonični orkester iz Bournemotha je 10. aprila letos nastopil v umetniškem središču s pomenljivim naslovom Lighthouse (Svetilnik) v kraju Poole na južni obali Anglije. Tam je pod vodstvom dirigenta Andrewa Littona izvedel koncertni program z naslovom Let's Dance! – Zaplešimo!. Najprej je bil na sporedu Divertimento iz baleta Vilin poljub Igorja Stravinskega, nato Klavirski koncert št. 2 v g-molu, op. 22 Camilla Saint-Saënsa, v katerem se je kot solist predstavil pianist Simon Trpčeski, v drugem delu koncerta pa še dve skladbi Mauricea Ravela – Plemenite in sentimentalne valčke ter koreografsko simfonično pesnitev La Valse.
Ko je švedski skladatelj Ludvig Norman preminil 28. marca leta 1885, je za seboj pustil nedokončan Klavirski koncert v d-molu. Priznani pianist Peter Friis Johansson je Normanovo delo odkril pred kratkim, ga dokončal in prvič so ga izvedli 12. oktobra lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. Poleg Johanssona so pri izvedbi sodelovali še Simfoniki Švedskega radia in dirigent Christian Reif, spored pa sta dopolnila suita št. 1 iz scenske glasbe Edvarda Griega k Ibsenovi igri Peer Gynt in simfonična pesnitev Hči Pohjole Jeana Sibeliusa. Peter Friis Johansson: "Kot se pogosto pripeti, se je ta projekt zgodil bolj ali manj naključno. Zelo rad imam Normanovo glasbo in ko sem odkril, da obstaja zgodnji klavirski koncert, sem takoj začutil, da je vredno raziskati, v kakšnem stanju je. Norman je zapustil dva popolna, dokončana stavka ter introdukcijo in glavno temo sklepnega stavka. Slogovno bi njegov Klavirski koncert lahko umestili na presečišče poznega klasicizma in zgodnje romantike. V glasbi slišim odmeve Mozarta in Beethovna, in če malce ugibam, bi rekel, da je Normana navdihnil Mozartov Klavirski koncert št. 20, ki je pisan v isti tonaliteti – d-molu. Istočasno se je Norman že začel razvijati v prvovrstnega romantika. Dober primer je drugi stavek, ki ga uvede tercet violončel, nekaj, kar je bilo za tisti čas še nepredstavljivo. V tej glasbi so torej tudi primesi pristne ustvarjalnosti, kar hkrati velja tudi za skladateljev odnos do strukture."
Predstavljamo Simfonijo št. 5 v B-duru Antona Brucknerja, ki jo je 24. novembra lani v dvorani kölnske filharmonije izvedel Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna. Za dirigentskim pultom je bil priznani poljsko-nemški dirigent Marek Janowski, eden največjih interpretov nemške simfonične glasbene tradicije. Glasbo globoko vernega Antona Brucknerja pogosto prežemajo glasbeni simboli duhovne moči; ponazarjajo jih mogočne koralne teme in goreči, obsežni klimaksi, ki koncertne dvorane spreminjajo v prave zvočne katedrale. Ta označba prav gotovo pristoji Brucknerjevi 5. simfoniji, katere izvirna različica je prvič zazvenela šele tri desetletja po skladateljevi smrti. Nekateri so jo celo označili za "Katoliško simfonijo" oziroma "Simfonijo vere", Bruckner sam pa za "kontrapunktsko mojstrovino", in to ne brez razloga. Vse v tej glasbeni umetnini namreč teži k sklepnemu koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 8. junija letos nastopil v dvorani kölnske filharmonije. Orkester je ob tej priložnosti vodil v mednarodnem glasbenem prostoru vse bolj uveljavljeni romunski dirigent Cristian Măcelaru, kot solistka pa se je v Violinskem koncertu št. 1 v g-molu Maxa Brucha predstavila 34-letna južnokorejska violinistka Bomsori Kim. Nemško obarvani spored je uvedla simfonična pesnitev Don Juan Richarda Straussa, v drugem delu koncerta pa sta zveneli še ena Straussova simfonična pesnitev, Smrt in poveličanje, ter uvertura k operi Tannhäuser Richarda Wagnerja.
Simfonični orkester Bavarskega radia pod vodstvom Daniela Hardinga je 17. maja letos nastopil v Herkulovi dvorani münchenske Rezidence. Spored je uvedla Beethovnova uvertura Coriolan, sledili sta Sibeliusovi deli – Simfonija št. 4 v a-molu, op. 63 in simfonična pesnitev Okeanide, koncert pa je sklenila Simfonija št. 4 v B-duru Ludwiga van Beethovna.
Neveljaven email naslov