Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Simfonični orkester Bavarskega radia je 30. junija lani v Herkulovi dvorani münchenske Rezidence izvedel Brucknerjevo skoraj poldrugo uro trajajočo Simfonijo št. 5. Dirigiral je Christian Thielemann, leta 1959 rojeni Berlinčan, ki si je v zadnjih desetletjih s svojimi umetniškimi dosežki na področju dirigiranja prislužil sloves nesporne avtoritete in enega največjih interpretov glasbe Richarda Wagnerja, Richarda Straussa in Antona Brucknerja. Večkrat je podrobno preučil Brucknerjeve megalomanske zvočne katedrale in drzno kompozicijsko tehniko ter ponotranjil svojevrstno mističnost tega avstrijskega simfonika, čigar življenje in ustvarjalnost je močno zaznamovala vera.
Bruckner 5. simfonije ni brez razloga označil za svojo "kontrapunktsko mojstrovino" in "fantastično simfonijo". Vse v tej glasbeni umetnini namreč vodi h koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga. Pri pisanju Simfonije je zajemal iz "mističnega vira" in postavljal zanj značilne monumentalne zvočne bloke v prostor. V počasnem Adagiu je namenil slovesne napeve godalom, hitri Scherzo je napolnil z udarnimi ritmi, uvodni stavek s počasnim uvodom pa je v svojem osnovnem bistvu širokopotezno zasnovan temelj, ki začrta obsežno postopno stopnjevanje vse do sklepnega klimaksa v codi zadnjega stavka.
4 epizod
Najboljši koncerti iz EBU-jevske ponudbe, svetovno znani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.
Simfonični orkester Bavarskega radia je 30. junija lani v Herkulovi dvorani münchenske Rezidence izvedel Brucknerjevo skoraj poldrugo uro trajajočo Simfonijo št. 5. Dirigiral je Christian Thielemann, leta 1959 rojeni Berlinčan, ki si je v zadnjih desetletjih s svojimi umetniškimi dosežki na področju dirigiranja prislužil sloves nesporne avtoritete in enega največjih interpretov glasbe Richarda Wagnerja, Richarda Straussa in Antona Brucknerja. Večkrat je podrobno preučil Brucknerjeve megalomanske zvočne katedrale in drzno kompozicijsko tehniko ter ponotranjil svojevrstno mističnost tega avstrijskega simfonika, čigar življenje in ustvarjalnost je močno zaznamovala vera.
Bruckner 5. simfonije ni brez razloga označil za svojo "kontrapunktsko mojstrovino" in "fantastično simfonijo". Vse v tej glasbeni umetnini namreč vodi h koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga. Pri pisanju Simfonije je zajemal iz "mističnega vira" in postavljal zanj značilne monumentalne zvočne bloke v prostor. V počasnem Adagiu je namenil slovesne napeve godalom, hitri Scherzo je napolnil z udarnimi ritmi, uvodni stavek s počasnim uvodom pa je v svojem osnovnem bistvu širokopotezno zasnovan temelj, ki začrta obsežno postopno stopnjevanje vse do sklepnega klimaksa v codi zadnjega stavka.
V duhu olimpijskih iger v Parizu tokratno oddajo namenjamo francoskim izvajalcem in glasbi. Izbrali smo koncert Filharmonikov Francoskega radia, ki so 27. maja letos nastopili v Dvoržakovi dvorani praškega Rudolfinuma v sklopu tamkajšnjega priznanega mednarodnega glasbenega festivala Praška pomlad. Orkestru je dirigiral eden najopaznejših predstavnikov slovite finske dirigentske šole Mikko Franck, spored pa je z eno izjemo sestavljala glasba francoskih glasbenih ustvarjalcev. V uvodu je zvenela Uvertura v Es-duru, op. 24 Louise Dumont Farrenc. Sledila je prva izvedba novega dela sodobnega češkega skladatelja Kryštofa Mařatke z naslovom Svetišča – v globinah jamskih slikarij, ki je v svojem bistvu koncert za violino in orkester. Delo, za katero je med Parizom in Prago razpet skladatelj našel navdih v prazgodovinskih jamskih slikah, sta pri njem družno naročila festival Praška pomlad in Francoski radio, Mařatka pa ga je posvetil violinistu Amauryju Coeytauxu, ki ga je kot solist tudi krstno izvedel. Spored sta zaokrožili še skladbi Mauricea Ravela – suita št. 2 iz baleta Dafnis in Hloa ter La Valse.
Predvajamo posnetke s koncerta Bamberških simfonikov, ki so 29. junija lani nastopili v dvorani Maxa Littmanna v Bad Kissingenu v sklopu festivala Kissingensko poletje. Koncert je odprla uvertura k Rossinijevi operi Tatinska sraka, sledil je Koncert za violončelo št. 2 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist predstavil mednarodno priznani violončelist Maximillian Hornung, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 9 v C-duru, D. 944 z vzdevkom 'Velika' Franza Schuberta. Bamberški simfonični orkester je vodil Manfred Honeck.
Predvajamo posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki je pod vodstvom Martina Frösta nastopil 10. aprila letos v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. V prvem delu koncerta je bila na sporedu prva izvedba koncerta za klarinet z naslovom SEMA švedskega skladatelja mlajše generacije Jacoba Mühlrada (1991), ki je našel navdih za novo skladbo v sufijskem vrtenju – plesu vrtečih se dervišev. Solist je bil klarinetist Magnus Holmander. Drugi del sporeda je zapolnila Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, 'Škotska', Felixa Mendelssohna.
Neveljaven email naslov