Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Neznani Bruckner" se je glasil naslov koncerta, ki je bil 1. marca letos v dvorani Berlinske filharmonije. Tam je domači Berlinski filharmonični orkester izvedel neoštevilčeni, manj znani in redkeje izvajani Brucknerjevi simfoniji, ki ju danes poznamo pod vzdevkoma Študijska simfonija v f-molu in Simfonija št. 0 oziroma "Ničta simfonija". Poslušamo Antona Brucknerja na poti samoodkrivanja in klesanja glasbenega izraza, ki ga danes postavlja na mesto enega največjih simfonikov obdobja glasbene romantike. Berlinske filharmonike vodi eden vodilnih interpretov Brucknerjeve glasbe Christian Thielemann.
4 epizod
Najboljši koncerti iz EBU-jevske ponudbe, svetovno znani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.
"Neznani Bruckner" se je glasil naslov koncerta, ki je bil 1. marca letos v dvorani Berlinske filharmonije. Tam je domači Berlinski filharmonični orkester izvedel neoštevilčeni, manj znani in redkeje izvajani Brucknerjevi simfoniji, ki ju danes poznamo pod vzdevkoma Študijska simfonija v f-molu in Simfonija št. 0 oziroma "Ničta simfonija". Poslušamo Antona Brucknerja na poti samoodkrivanja in klesanja glasbenega izraza, ki ga danes postavlja na mesto enega največjih simfonikov obdobja glasbene romantike. Berlinske filharmonike vodi eden vodilnih interpretov Brucknerjeve glasbe Christian Thielemann.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, njegov šef dirigent Cristian Măcelaru in prodorni avstrijsko-iranski violončelist mlajše generacije Kian Soltani so 20. oktobra lani nastopili v kölnski Filharmonični dvorani. Tam je za uvod zvenel Koncert za violončelo v e-molu, op. 85, zadnje veliko delo Edwarda Elgarja, nastalo takoj po koncu 1. svetovne vojne, v drugem delu koncerta pa še romantično obarvana Simfonija št. 3 v a-molu, op. 44 Sergeja Rahmaninova.
Priznani francoski violončelist Gautier Capuçon, Danski nacionalni simfonični orkester in finska dirigentka ukrajinskega rodu Dalia Stasevska so 7. aprila letos nastopili v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu. Tam so izvedli Koncert za violončelo in orkester v h-molu, op. 104 Antonina Dvořaka, v drugem delu koncerta pa še Simfonijo št. 5 v Es-duru, op. 82 Jeana Sibeliusa.
Vespro della Beata Vergine – Večernice blažene Device oziroma Marijine večernice Claudija Monteverdija so izredno obsežno vokalno-instrumentalno delo, eno najpomembnejših na področju vokalne glasbe zgodnjega 17. stoletja. Desetega novembra lani so jih v Dvořákovi dvorani v Rudolfinumu v Pragi izvedli člani dveh praških glasbenih ansamblov – baročni orkester Collegium 1704 in vokalni ansambel Collegium Vocale 1704. V mednarodnem prostoru uveljavljeni glasbeni zasedbi je vodil njun ustanovitelj, priznani češki dirigent Václav Luks. Monteverdi je delo za vokalne soliste, zbor, instrumentalni ansambel in basso continuo pisal v času, ko je še služboval na dvoru vojvode Gonzaga v Mantovi. Objavil ga je leta 1610 v Benetkah, skupaj z mašo in nekaterimi drugimi sakralnimi deli, pod naslovom Maša za najsvetejšo Devico za šest glasov, in Večernice za nekaj glasov s posameznimi sakralnimi spevi, primernimi za kapele in knežje sobane. Posvetil jih je papežu Pavlu V. in v njih med drugimi uglasbil besedila večernic na marijanske praznike. Kot celota predstavljajo izjemno glasbeno delo, za čas nastanka neponovljivo v bogastvu izraza, ki ga po pomembnosti lahko primerjamo z opero Orfej kot Monteverdijevim temeljnim prispevkom na področju operne glasbe.
Neveljaven email naslov