Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1853 se je na Kamnem Potoku pri Trebnjem rodil fizik IGNAC KLEMENČIČ. Študiral je v Gradcu in tam leta 1879 tudi doktoriral z disertacijo o mehaničnih pojavih v steklu in železu. Leta 1882 je dobil Baumgartnerjevo nagrado Dunajske akademije znanosti, tri leta pozneje pa je postal redni profesor fizike na univerzi v Innsbrucku. Raziskoval je na področju elektrike in magnetizma, predvsem pa so ga zanimala natančna merjenja svetlobne hitrosti in dielektričnosti nekaterih plinov. Njegovi izsledki so našli pot v vse priročnike fizike in elektromehanike. Ignac Klemenčič sodi med naše najpomembnejše fizike ob koncu 19. stoletja v Avstro-Ogrski.
—–
Zdravnik BOGDAN DERČ se je po diplomi v Gradcu in po specializaciji na Dunaju vrnil v Ljubljano kot prvi domači specialist pediater. Imel je zasebno prakso, otroke pa je zdravil tudi v pediatrični ambulanti mestnega fizikata; poleg tega je kot državni policijski zdravnik skrbel še za otroke v reji in vojne sirote. 1919. leta je prevzel vodstvo otroške bolnišnice v Ljubljani, leta 1933 pa je ustanovil posvetovalnico za matere z dojenčki.
Po drugi svetovni vojni je kot prvi redni profesor pediatrije na medicinski fakulteti v Ljubljani postal tudi prvi predstojnik pediatrične klinike, ki se je razvila iz otroške bolnišnice. Strokovno si je prizadeval predvsem za pravilno prehrano novorojenčkov in dojenčkov. Zdravnik pediater Bogdan Derč se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
——
Operna pevka in pedagoginja ZDENKA ZIKOVÁ – rodila se je na današnji dan leta 1902 v Pragi – je po študiju v Pragi v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja začela nastopati v Ljubljani, najprej v lirskih, nato v dramskih vlogah. Pozneje je postala članica Dunajske državne opere, po drugi svetovni vojni pa je bila angažirana v beograjski operi. Tam je delovala tudi kot pedagoginja. Pela je v več jezikih in se uvrstila med najboljše svetovne operne umetnice.
—–
Novinar SERGEJ EPIH je končal pomorsko navtično šolo v Bakru in potem plul na trgovskih ladjah Kraljevine Jugoslavije. V desetletju pred začetkom druge svetovne vojne je v domovino pošiljal zanimive potopise, ki jih je objavljal časopis “Jutro”. Kot prvi članki te literarne zvrsti so v obdobju, ko potovanja naših ljudi po svetu še niso bila tako pogosta, zbujali precejšnje zanimanje. Del druge svetovne vojne je preživel med hrvaškimi partizani, po demobilizaciji pa je tehnično urejal vojaško revijo v Zagrebu.
Ko je leta 1946 v Ljubljani začela izhajati revija “Tovariš”, je Epih skupaj z grafikom Elom Justinom postal njen tehnični urednik in opravljal to delo vse do upokojitve leta 1971. Bil je zaslužen za zgodnji vzpon slovenskega revialnega tiska, saj je v obdobju njegovega sooblikovanja naklada “Tovariša” narasla na osemdeset tisoč izvodov; to je bilo za tisti čas izredno visoko število. Sergej Epih se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Septembra leta 1917 so v Ljubljani zasnovali Slovenski gledališki konzorcij, združenje, ki je zbiralo denarna sredstva za obuditev slovenskega gledališča. Prvo predstavo (Finžgarjevega “Divjega Lovca”) je pripravilo že mesec dni pred koncem 1. svetovne vojne, pravo odprtje slovenskega gledališča po prvi vojni pa je bilo šele na današnji dan leta 1920. Režiser in umetniški vodja Hinko Nučič je postavil na oder pred prvo svetovno vojno prepovedanega “Tugomerja” pisateljev Jurčiča in Levstika.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1853 se je na Kamnem Potoku pri Trebnjem rodil fizik IGNAC KLEMENČIČ. Študiral je v Gradcu in tam leta 1879 tudi doktoriral z disertacijo o mehaničnih pojavih v steklu in železu. Leta 1882 je dobil Baumgartnerjevo nagrado Dunajske akademije znanosti, tri leta pozneje pa je postal redni profesor fizike na univerzi v Innsbrucku. Raziskoval je na področju elektrike in magnetizma, predvsem pa so ga zanimala natančna merjenja svetlobne hitrosti in dielektričnosti nekaterih plinov. Njegovi izsledki so našli pot v vse priročnike fizike in elektromehanike. Ignac Klemenčič sodi med naše najpomembnejše fizike ob koncu 19. stoletja v Avstro-Ogrski.
—–
Zdravnik BOGDAN DERČ se je po diplomi v Gradcu in po specializaciji na Dunaju vrnil v Ljubljano kot prvi domači specialist pediater. Imel je zasebno prakso, otroke pa je zdravil tudi v pediatrični ambulanti mestnega fizikata; poleg tega je kot državni policijski zdravnik skrbel še za otroke v reji in vojne sirote. 1919. leta je prevzel vodstvo otroške bolnišnice v Ljubljani, leta 1933 pa je ustanovil posvetovalnico za matere z dojenčki.
Po drugi svetovni vojni je kot prvi redni profesor pediatrije na medicinski fakulteti v Ljubljani postal tudi prvi predstojnik pediatrične klinike, ki se je razvila iz otroške bolnišnice. Strokovno si je prizadeval predvsem za pravilno prehrano novorojenčkov in dojenčkov. Zdravnik pediater Bogdan Derč se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
——
Operna pevka in pedagoginja ZDENKA ZIKOVÁ – rodila se je na današnji dan leta 1902 v Pragi – je po študiju v Pragi v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja začela nastopati v Ljubljani, najprej v lirskih, nato v dramskih vlogah. Pozneje je postala članica Dunajske državne opere, po drugi svetovni vojni pa je bila angažirana v beograjski operi. Tam je delovala tudi kot pedagoginja. Pela je v več jezikih in se uvrstila med najboljše svetovne operne umetnice.
—–
Novinar SERGEJ EPIH je končal pomorsko navtično šolo v Bakru in potem plul na trgovskih ladjah Kraljevine Jugoslavije. V desetletju pred začetkom druge svetovne vojne je v domovino pošiljal zanimive potopise, ki jih je objavljal časopis “Jutro”. Kot prvi članki te literarne zvrsti so v obdobju, ko potovanja naših ljudi po svetu še niso bila tako pogosta, zbujali precejšnje zanimanje. Del druge svetovne vojne je preživel med hrvaškimi partizani, po demobilizaciji pa je tehnično urejal vojaško revijo v Zagrebu.
Ko je leta 1946 v Ljubljani začela izhajati revija “Tovariš”, je Epih skupaj z grafikom Elom Justinom postal njen tehnični urednik in opravljal to delo vse do upokojitve leta 1971. Bil je zaslužen za zgodnji vzpon slovenskega revialnega tiska, saj je v obdobju njegovega sooblikovanja naklada “Tovariša” narasla na osemdeset tisoč izvodov; to je bilo za tisti čas izredno visoko število. Sergej Epih se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Septembra leta 1917 so v Ljubljani zasnovali Slovenski gledališki konzorcij, združenje, ki je zbiralo denarna sredstva za obuditev slovenskega gledališča. Prvo predstavo (Finžgarjevega “Divjega Lovca”) je pripravilo že mesec dni pred koncem 1. svetovne vojne, pravo odprtje slovenskega gledališča po prvi vojni pa je bilo šele na današnji dan leta 1920. Režiser in umetniški vodja Hinko Nučič je postavil na oder pred prvo svetovno vojno prepovedanega “Tugomerja” pisateljev Jurčiča in Levstika.
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov