Franca Jožefa Prvega, vladarja, ki je bil kar 68 let avstrijski cesar in ogrski kralj in tako tudi vladar Dežele Kranjske, je na današnji dan leta 1853 skušal zabosti mlad ogrski krojač Janos Libenyi, saj naj bi bil po njegovem prav Franc Jožef kriv vsega hudega na Ogrskem. Za atentatorja je bil usoden krik neke ženske, ki je v njegovi roki opazila nož. Zaradi krika se je cesar obrnil in tako sta vbod ublažila ovratnik in pletena vrvica na njegovi čepici. Tudi Bleiweisove “Novice” so poročale o “grozepolnem hudodelstvu, ktero v zgodovini austrianski nima para”, čez nekaj dni pa so že sporočile, da “je bila poslednja noč prav spokojna: Njih cesarsko-kraljevo veličanstvo so sladko spali in se jako okrepčani zbudili”.

Ob srečnem razpletu krvave drame je bila v Ljubljani vélika maša, ki jo je daroval sam gospod knezoškof. Seveda pa zdravje cesarja Franca Jožefa ni skrbelo prav vseh Slovencev; v policijskem zapisniku tistih dni piše, da je vinski in žitni trgovec Miha Šušteršič iz Ljubljane takoj po atentatu glasno obžaloval, da napadalec “hudiča” ni do konca zaklal. V naslednjih dneh so na dunajski dvor prihajale delegacije vseh avstrijskih dežel, da bi izrazile ogorčenje nad atentatom. Med 180-imi takšnimi deputacijami je bila tudi delegacija kranjskih stanov, vendar je monarh ni utegnil pozdraviti. “Močno mi je žal, da vrlih Kranjcev ne morem osebno sprejeti,” je dejal “presvitli” cesar Franc Jožef Prvi in okreval naprej.

——

Politični delavec, sindikalni organizator in novinar  ALBERT  HLEBEC  je bil leta 1920 med ustanovitelji Komunistične stranke v Sloveniji ter pozneje nekaj let tajnik pokrajinskega vodstva Zveze neodvisnih strokovnih organizacij in urednik glasila “Strokovna borba”. Leta 1928 je bil delegat Komunistične partije Jugoslavije na 6. kongresu Kominterne v Moskvi. Ker je jugoslovanska policija razkrila njegovo ilegalno delovanje, se ni vrnil v domovino. Kot novinar, urednik in izdajatelj slovenskega komunističnega časopisja je delal med našimi izseljenci v Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem. Leta 1937 je odšel v Združene države Amerike in tam urejal slovenski napredni časopis “Naprej”. Dve leti pozneje so ga našli obešenega v uredništvu v Pittsburgu; njegova smrt ni bila pojasnjena. Albert Hlebec se je rodil na današnji dan leta 1899 v Trbovljah.

—–

Zgodovinar  GOTBERT  MORO  je leta 1925 doktoriral na univerzi v Gradcu, bil nato profesor v Celovcu, leta 1952 pa je postal direktor Deželnega muzeja, Deželne galerije in Deželnega arhiva na Koroškem. Več kot tri desetletja je urejal zgodovinsko glasilo “Carinthia” ter občasne muzejske, umetnostnozgodovinske in domoznanske publikacije. Ukvarjal se je s koroško zgodovino do okoli leta 1000, z zgodovino koroških mest in zemljiških gospostev ter napisal več pregledov celotne deželne zgodovine. Gotbert Moro se je rodil na današnji dan leta 1902 v Šmohorju na Koroškem.

—–

Kritik, esejist, gledališčnik in urednik BOJAN ŠTIH je bil med drugo svetovno vojno aktivist Osvobodilne fronte, nato v internaciji v Gonarsu v Italiji, od tam pa je pobegnil k partizanom. Po vojni je opravljal različne kulturniške funkcije, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine. Nato je bil dramaturg in umetniški vodja Triglav filma, ravnatelj ljubljanske Drame, ravnatelj celjskega gledališča, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, ravnatelj mariborske Drame ter direktor in umetniški vodja Viba filma. Bojan Štih je bil tudi plodovit in vsestranski publicist, razgiban kritik, odličen esejist in prizadeven urednik del slovenskih in tujih avtorjev.  Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Ljubljani.