Politik in publicist ALBIN  PREPELUH je bil izrazit reformist in humanist. Bil je član Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in nasprotnik komunistov, ko pa je njegova stranka začela podpirati beograjsko politiko, je izstopil iz nje in leta 1924 ustanovil “Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev”. V njenem programu je zahteval federativno ureditev države; njeni posamezni  deli naj bi imeli pravico do svobodnega povezovanja v vseh zadevah, ki bi jih sporazumno določili za skupne, vse druge pa bi sodile v zakonodajno in upravno področje posameznih zveznih držav.

Zavzemal se je tudi za agrarno reformo in razlastitev gozdnih veleposesti. Politik Albin Prepeluh s psevdonimom Abditus – Skriti – je kot izviren pisec pogosto sodeloval v različnih revijah in časopisih socialistične usmeritve ter postal eden najbolj cenjenih publicistov tistega obdobja. Rodil se je na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.

—–

Kulturni delavec  ALBERT  ŠIROK  je obiskoval slovensko učiteljišče v Gorici ter leta 1916 maturiral v Ljubljani. Poučeval je na slovenskih šolah v Trstu, po odpustu leta 1925 pa na zasebni šoli Ciril-Metodove družbe pri Svetem Jakobu. Dejaven je bil v šentjakobski čitalnici, nastopal je v slovenskem gledališču in tudi režiral. Bil je knjižničar in blagajnik pri Ljudskem odru Trst ter tu veliko predaval. Zaradi političnega preganjanja se je leta 1931 preselil v Ljubljano in bil deset let tajnik Mladinske matice in referent za ljudsko prosveto pri banski upravi. Kmalu po okupaciji so ga italijanske oblasti aretirale in internirane v Abrucih. Po vojni je delal na ministrstvu za prosveto in bil urednik pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Albert Širok je bil tudi eden naših najplodovitejših prevajalcev iz italijanske književnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1895 v Kozani v Brdih.

—–

Že ob idejah o graditvi nebotičnika v Ljubljani v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bilo slišati ugovore, češ da bo visoka stavba pokvarila usklajeno baročno silhueto mesta, da bo načela estetsko vrednost gradu in da bo prava spaka, ki bo odvračala tujce. Tako kot so se nekdaj Parižani uprli postavljanju  Eifflovega stolpa – današnjemu simbolu Pariza, tako so se mnogi Ljubljančani upirali zidavi nebotičnika, poznejšega simbola Ljubljane. A večina je zamisel navdušeno pozdravila, saj so v nebotičniku med drugim videli tudi modno novost. V začetku leta 1933 je bila tedaj najvišja stanovanjska stavba v Srednji Evropi – nebotičnik v Ljubljani, dograjena.

Nekaj pozneje, na današnji dan istega leta – torej pred 82-imi leti, so slovesno odprli še kavarno v zgornjih nadstropjih. Časnik ”Slovenec” je takrat zapisal: “Z otvoritvijo kavarne, ki je brez dvoma najmodernejša v vsej Jugoslaviji, je ljubljanski nebotičnik tako rekoč dobil svojo krono … Kavarna sega s polževo zavitimi stopnicami kar v tri nadstropja, s katerih se nudi diven razgled na Ljubljano in okolico …” Čeprav nebotičnik že dolgo ni več najvišja stavba v Ljubljani, ostaja eden njenih neminljivih simbolov.

—–

Sopranistka  VERA  LACIČ  je študirala na glasbenih akademijah v Beogradu in Ljubljani. V Ljubljani je tudi diplomirala in bila od 1964. leta operna solistka.  Pela je lirične in koloraturne vloge, v katerih je osebnostne odrske poteze združevala s prepričljivo čustvenostjo. Rodila se je na današnji dan leta 1938 v Zagrebu.