Presihajoče Cerkniško jezero so kot čudo narave omenjali že srednjeveški pisci, na današnji dan leta 1686 pa ga je polihistor Janez Vajkard Valvasor takole opisal Thomasu Galetu:
“Vsi pomembni možje, ki so pisali o tem jezeru, so večkrat poudarjali, da je velik naravni čudež, da je na nekem področju mogoče v enem letu ribariti, loviti in žeti. Vendar je to najmanj, kar je mogoče o tem povedati, kajti jezero je polno drugih fenomenov in čudes. Ima veliko tako imenovanih votlin ali lukenj. Iz nekaterih se pojavijo ribe, iz drugih raki, iz tretjih pijavke, iz četrtih glasovi. Kadarkoli na nebu grmi, neznana sila vrže na dan vodo iz nekaterih votlin z neverjetno hitrostjo. V drugih luknjah preživijo golobi vso zimo, obstaja pa tudi luknja, iz katere prihajajo oblaki in megla, pa tudi strele in grom. Skozi nekatere gore lahko potuješ s čolnom. Na Kranjskem imamo čudovite jame in votline, v katerih sem našel jezera in mnogo čudes.”
Janez Vajkard Valvasor je svoj največji uspeh doživel prav s preučevanjem kraških pojavov, za razlago mehanizma presihajočega Cerkniškega jezera pa ga je Kraljeva družba v Londonu izvolila za svojega člana.
——
Na današnji dan pred 190-imi leti se je v Metliki rodil urednik, slovničar in narodopisec IVAN NAVRATIL. Leta 1845 je v Ljubljani končal filozofski licej in tri leta pozneje ustanovil ter urejal mladinski poučni in leposlovni tednik “Vedež”. Nato je na Dunaju sodeloval s Cigaletom in Miklošičem pri prevajanju pravne terminologije ter pomagal pri sestavljanju slovenskih beril za višje razrede gimnazije. Nabiral je jezikoslovno in etnološko gradivo, posebej iz Bele krajine, ter svoja spoznanja primerjal in razlagal s pojavi od drugod. Posebno znan je njegov spis o življenju in delu Jerneja Kopitarja iz leta 1880. Urednik, slovničar in narodopisec Ivan Navratil si je ves čas prizadeval za uveljavitev in izpopolnitev slovenskega knjižnega jezika.
——
Baritonist JOSIP KRIŽAJ je petje študiral v Ljubljani in Münchnu. Najprej je bil gledališki igralec, kot pevec pa je 1907. leta debitiral v ljubljanski operi. Po šestih letih je odšel v Zagreb in bil v tamkajšnji operi vse do leta 1958 prvi basovski baritonist. Odlikoval se je z izjemno muzikalnostjo in bil odličen igralec. Uspešno je nastopal na številnih evropskih odrih ter oblikoval več kot 120 različnih vlog. Rodil se je na današnji dan leta 1887 v Vevčah pri Ljubljani.
—–
Pesnik, kritik, esejist in prevajalec FRANCE VODNIK je leta 1928 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti ter se nato izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve leta 1965 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji in dejavnimi člani društva Mladi PEN ter sourednik revije Dom in svet. Med vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na Glasbeni akademiji, nato pa je bil interniran v Italiji.
Leta 1932 je z zbirko “Borivec z Bogom” odmevno posegel v tedanje književno dogajanje. Pesmi so značilen izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, duhovnega razpoloženja in čutenja ustvarjalcev, ki so se zbrali okoli revije “Križ na gori”. Sicer pa se je največ posvečal književni publicistiki: pisal je književne in gledališke kritike, teoretične članke in razprave, poglabljal pa se je tudi v ideološka vprašanja. Za prevajalsko delo predvsem iz poljske književnosti je dobil Sovretovo nagrado ter več poljskih priznanj, nagrad in odlikovanj. France Vodnik se je rodil na današnji dan leta leta 1903 v Podutiku v Ljubljani.