Podlaga modernega smučanja v Srednji Evropi in pri nas je bilo nordijsko smučanje; razmahnilo se je zlasti po uspeli grenlandski odpravi norveškega polarnega raziskovalca Fridjofa Nansena. Tako je avstro-ogrska vojska v svoje gorske enote uvedla patrulje na nordijskih smučeh, vendar so jih zaradi drugačnega srednjeevropskega terena skrajšali ter jim dodali kovinsko streme in palici. Prvi par takih smuči pri nas je po zdaj znanih podatkih izdelal mizar Fran Krapež s Predmeje na Trnovski planoti.
Proti koncu 19. stoletja so začeli takšne smuči – “snežke” so jim rekli – uporabljati gozdarji in lovci, prvo smučarsko tekmovanje, povezano sicer z izletom na vrh Goljaka na Trnovski planoti, pa so izvedli na današnji dan pred 120-imi leti. Nekateri ga celo štejejo za prvo smučarsko tekmovanje v alpskih deželah. Zmagovalec je dobil dvajset kron in seveda slavo, goriški časopis “Soča” pa je poudaril glavni namen tekmovanja: “Povzdigniti ta ´sport´ in praktično pokazati, da za naše gore je snežka po zimi neprecenljive vrednosti.”
——
Operna in koncertna pevka FRANJA GOLOB se je rodila na današnji dan leta 1908 v Podmélcu (podmeucu) pri Mostu na Soči. Po študiju na ljubljanskem konservatoriju je v letih od 1934 do `38 pela vodilne altovske vloge v ljubljanski operi. Pred drugo svetovno vojno je nastopala v beograjski operi, med vojno znova v ljubljanski, po vojni pa se je izselila v Argentino in nastopala predvsem kot koncertna pevka.
——-
Ameriške socialistke so na današnji dan leta 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je političarka Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Köbenhavnu predlagala 8. marec za mednarodni praznik žensk. Na Slovenskem so ta praznik v socialističnem taboru praznovali vse od njegove razglasitve, po drugi svetovni vojni pa je postal državni praznik. Skladno z vojno in revolucionarno tradicijo so poudarjali, da je to predvsem praznik borbenih žensk, v poznejših socialističnih časih pa je imel “dan žena” poleg emancipacijskega tudi materinski pomen.
—–
Po izbruhu prve svetovne vojne so začele avstrijske oblasti graditi čez Vršič vojaško cesto, ki naj bi povezala Zgornjesavsko dolino in Trento in bila osrednja preskrbovalna pot v dolino Lepene in na Duplo planino, kjer so bili položaji avstrijskih vojaških enot. Cesto je gradilo približno 12.000 ruskih vojnih ujetnikov. Med izčrpanimi ujetniki, ki so morali delati v vsakršnem vremenu, so razsajale bolezni in zahtevale številne žrtve.
Februarja leta 1916 je v dotlej suhi zimi začelo močno snežiti. Ob tem se je z Mojstrovke na današnji dan leta 1916 utrgal plaz ter pokopal pod seboj skoraj 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. Žrtve so pokopali na vojaških pokopališčih v Kranjski Gori in Trenti, na kraju, kjer so našli poslednjo žrtev plazu, pa so ruski soujetniki postavili kapelo s čebulastima stolpoma in jo v celoti prekrili z lesom. V tako imenovano “Rusko kapelico” ob cesti na Vršič so prinesli tudi originalno rusko ikono, vendar je ob koncu prve svetovne vojne izginila.
Že vrsto let pa je vsako tretjo nedeljo v juliju ob kapelici spominsko srečanje. Takrat se visoki državni ruski in slovenski delegaciji ter številni obiskovalci poklonijo žrtvam te tragične naravne nesreče med prvo svetovno vojno.