Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najstarejši dokument, ki omenja kopališče v Ljubljani, je iz leta 1260. To je listina koroškega vojvode Ulrika, ki je gornjegraškim benediktincem podaril hišo in kopališče v Ljubljani. Datum 9. marec 1537 pa nosi listina, ki omenja kopališče na Novem trgu, v bližini današnjega lokala Zlata ladjica. To naj bi bilo “zgornje kopališče”, “spodnje” pa je bilo nekje na današnjem Vodnikovem trgu. Med Ljubljančani so bila kurjena javna kopališča tako priljubljena, da so v času, ko so jih drugod zaradi širjenja nalezljivih bolezni zapirali, v mestu slavnostno odprli še četrto. V dobi baroka in rokokoja, ko je prišla moda napudranih lic in pričesk, so javna kopališča začela propadati. Puder in voda se pač izključujeta, zato sta bili bogatim ljudem in plemstvu za snago telesa dovolj le mokra brisača in kolonjska voda.
—–
Dramatik, pripovednik in režiser JOŽE TOMAŽIČ je leta 1924 končal učiteljišče v Mariboru in bil nato učitelj in šolski upravitelj. Med drugo svetovno vojno je igral v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po njej pa poučeval na gimnaziji v Celju, kjer je tudi igral in režiral ter v Črnomlju in na Jesenicah. Tu je po upokojitvi postal upravnik Gledališča Tone Čufar. Mladinska pripovedna besedila, ki temeljijo predvsem na pohorskem ljudskem izročilu, je objavljal že pred drugo svetovno vojno, pozneje pa se je posvetil mladinski in ljudski igri, dramatiziral pa je tudi pripovedna dela Josipa Jurčiča. Jože Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1906 na Velikem Tinju na Pohorju.
—–
Sociolog in politik JOŽE PUČNIK je leta 1958 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in svetovne književnosti ter se ne njej zaposlil kot asistent. Po nekaj letih je bil kot avtor kritičnih razprav v »Reviji 57« zaradi sovražne propagande obsojen na devet let zapora. Po pogojnem odpustu je začel dopisovati v »Perspektive«, bil znova aretiran in po prestanem zaporu je leta 1966 odšel v Zvezno republiko Nemčijo.
Ker mu je bila diploma ob aretaciji odvzeta, je leta 1971 na univerzi v Hamburgu doktoriral iz sociologije, pedagogike in filozofije ter postal višji akademski svetnik. Leta 1989 je sodeloval pri ustanavljanju Socialdemokratske zveze (pozneje se je preimenovala v Socialdemokratsko stranko) in bil štiri leta njen predsednik. Predsedoval je tudi Demokratični opoziciji Slovenije in bil leta 1990 njen kandidat na volitvah za predsednika republike, dve leti pozneje pa je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Jože Pučnik je poleg številnih strokovnih člankov v Nemčiji in pretežno političnih v Sloveniji objavil tudi knjigi »Članki in spomini« ter »Kultura, družba in tehnologija«. Leta 2006 je bil odlikovan z redom Republike Slovenije za izredne zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.
—–
Na današnji dan leta 1954 so predstavniki Jugoslavije, Grčije in Turčije na Bledu podpisali Balkanski sporazum, pogodbo o regionalnem sodelovanju med temi tremi državami; osnova zanj je bil leto prej podpisani Ankaranski sporazum. Oba dokumenta so sprejeli v času, ko je hladna vojna zaradi pritiska infombirojevskih držav na Jugoslavijo segla tudi na Balkanski polotok. Tristransko sodelovanje med državami podpisnicami pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti na Balkanu ter sodelovanje generalštabov pri pripravi skupnih obrambnih načrtov so tako razširili, da je bilo že mogoče govoriti o političnem in obrambnem paktu, ki naj bi zagotavljal medsebojno pomoč ob morebitni agresiji. S popuščanjem mednarodne napetosti po letu 1955 pa je Balkanski sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo začel izgubljati pomen in sčasoma prenehal veljati, čerprav formalno ni bil preklican.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Najstarejši dokument, ki omenja kopališče v Ljubljani, je iz leta 1260. To je listina koroškega vojvode Ulrika, ki je gornjegraškim benediktincem podaril hišo in kopališče v Ljubljani. Datum 9. marec 1537 pa nosi listina, ki omenja kopališče na Novem trgu, v bližini današnjega lokala Zlata ladjica. To naj bi bilo “zgornje kopališče”, “spodnje” pa je bilo nekje na današnjem Vodnikovem trgu. Med Ljubljančani so bila kurjena javna kopališča tako priljubljena, da so v času, ko so jih drugod zaradi širjenja nalezljivih bolezni zapirali, v mestu slavnostno odprli še četrto. V dobi baroka in rokokoja, ko je prišla moda napudranih lic in pričesk, so javna kopališča začela propadati. Puder in voda se pač izključujeta, zato sta bili bogatim ljudem in plemstvu za snago telesa dovolj le mokra brisača in kolonjska voda.
—–
Dramatik, pripovednik in režiser JOŽE TOMAŽIČ je leta 1924 končal učiteljišče v Mariboru in bil nato učitelj in šolski upravitelj. Med drugo svetovno vojno je igral v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po njej pa poučeval na gimnaziji v Celju, kjer je tudi igral in režiral ter v Črnomlju in na Jesenicah. Tu je po upokojitvi postal upravnik Gledališča Tone Čufar. Mladinska pripovedna besedila, ki temeljijo predvsem na pohorskem ljudskem izročilu, je objavljal že pred drugo svetovno vojno, pozneje pa se je posvetil mladinski in ljudski igri, dramatiziral pa je tudi pripovedna dela Josipa Jurčiča. Jože Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1906 na Velikem Tinju na Pohorju.
—–
Sociolog in politik JOŽE PUČNIK je leta 1958 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in svetovne književnosti ter se ne njej zaposlil kot asistent. Po nekaj letih je bil kot avtor kritičnih razprav v »Reviji 57« zaradi sovražne propagande obsojen na devet let zapora. Po pogojnem odpustu je začel dopisovati v »Perspektive«, bil znova aretiran in po prestanem zaporu je leta 1966 odšel v Zvezno republiko Nemčijo.
Ker mu je bila diploma ob aretaciji odvzeta, je leta 1971 na univerzi v Hamburgu doktoriral iz sociologije, pedagogike in filozofije ter postal višji akademski svetnik. Leta 1989 je sodeloval pri ustanavljanju Socialdemokratske zveze (pozneje se je preimenovala v Socialdemokratsko stranko) in bil štiri leta njen predsednik. Predsedoval je tudi Demokratični opoziciji Slovenije in bil leta 1990 njen kandidat na volitvah za predsednika republike, dve leti pozneje pa je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Jože Pučnik je poleg številnih strokovnih člankov v Nemčiji in pretežno političnih v Sloveniji objavil tudi knjigi »Članki in spomini« ter »Kultura, družba in tehnologija«. Leta 2006 je bil odlikovan z redom Republike Slovenije za izredne zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.
—–
Na današnji dan leta 1954 so predstavniki Jugoslavije, Grčije in Turčije na Bledu podpisali Balkanski sporazum, pogodbo o regionalnem sodelovanju med temi tremi državami; osnova zanj je bil leto prej podpisani Ankaranski sporazum. Oba dokumenta so sprejeli v času, ko je hladna vojna zaradi pritiska infombirojevskih držav na Jugoslavijo segla tudi na Balkanski polotok. Tristransko sodelovanje med državami podpisnicami pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti na Balkanu ter sodelovanje generalštabov pri pripravi skupnih obrambnih načrtov so tako razširili, da je bilo že mogoče govoriti o političnem in obrambnem paktu, ki naj bi zagotavljal medsebojno pomoč ob morebitni agresiji. S popuščanjem mednarodne napetosti po letu 1955 pa je Balkanski sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo začel izgubljati pomen in sčasoma prenehal veljati, čerprav formalno ni bil preklican.
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov