Arhitekt GREGOR MAČEK se je rodil na današnji dan leta 1682 v Ljubljani. O njegovem šolanju ni nič znanega, verjetno pa je prešel vso pot od zidarja do polirja pri graditvi ljubljanske stolnice, ko je nova baročna stavba zamenjala prejšnjo romarsko cerkev. V naslednjih treh oziroma štirih desetletjih je po svojih lastnih načrtih prezidal ali sezidal številne cerkve na podeželju; zgledoval se je po že uveljavljenem baročnem slogu.
Njegovo prvo znano delo je cerkev na Šmarni gori (1711. leta), edino njegovo izpričano delo v Ljubljani pa je dokončanje Mestne hiše leta 1718. Vidni dosežki arhitekta Gregorja Mačka so tudi: cerkvi v Šmartinu pri Kranju in v Poljanah nad Škofjo Loko ter samostansko poslopje v Velesovem.
—–
Glasbeni pedagog, kitarist in skladatelj STANKO PREK je vzgojil več poklicnih kitaristov ter izdal nekaj zbirk za pouk kitare in učbenik “Teorija glasbe”. Pisal je klavirska, zborovska, orkestralna in scenska dela ter samospeve, velja pa tudi za pionirja klasične kitare pri nas. Diplomiral je leta 1941 na Državni akademiji za glasbeno umetnost v Műnchnu. Med vojno je v Ljubljani študiral kompozicijo in leta 1944 diplomiral pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po vojni je poučeval na glasbenih šolah, koncertiral doma in v tujini ter bil ustanovitelj in predstojnik oddelka za klasično kitaro na zagrebški glasbeni alkademiji. Skladatelj in kitarist Stanko Prek se je rodil na današnji dan pred sto leti v Sežani.
—–
Sopranistka IRENA BAAR je po srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani na Akademiji za glasbo končala višješolski študij klavirja, leta 1983 pa diplomirala iz solo petja. Izpopolnjevala se je še na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Gradcu ter opravila mojstrski tečaj pri sloviti pevski pedagoginji in komorni pevki Elizabeth Schwarzkopf v Salzburgu. S širokim pevskim repertoarjem je nastopala doma in na tujem ter dobila ugledne nagrade in priznanja. Bila je redna gostja obeh slovenskih opernih hiš ter obeh osrednjih državnih simfoničnih orkestrov.
Med njene vidnejše uspehe na tujem sodijo turneja po Koreji, sodelovanje z Bamberškimi simfoniki in nastop na glasbenem festivalu v Barceloni. Od leta 1992 je bila tudi članica “Slovenskega baročnega tria”, redno pa je sodelovala še v različnih drugih komornih zasedbah in v operi. Njena zadnja operna kreacija je bila vloga Margarette v “Faustu”. Irena Baar se je posvečala tudi najbolj žlahtni pevski interpretaciji – samospevu.
Že kmalu po opernih in koncertnih debijih je Irena Baar začela tudi poučevati; sprva na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pozneje pa na Akademiji za glasbo, kjer je bila leta 2001 izvoljena za redno profesorico. Za svoje umetniško in pedagoško delo je med drugim leta 1995 prejela Betettovo nagrado, priznanje, ki ga za širjenje glasbene kulture podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Irena Baar se je rodila na današnji dan leta 1958 v Ljubljani.
—–
Danes je gregorjevo; nekdaj je bil ta dan god Gregorija Vélikega. Gregorij, eden največjih cerkvenih učenjakov in papežev, se je rodil okoli leta 540, umrl pa na današnji dan leta 604 oziroma pred 1411-imi leti. Znan je predvsem po tem, da je v cerkveno petje uvedel korale, pozneje imenovane po njem. Častili so ga učitelji, učenci, učenjaki vseh vrst, glasbeniki, cerkveni pevci, bil pa je tudi zaščitnik zidarjev. Ženske so se mu priporočale za rodovitnost, na pomoč so ga klicali tudi v obdobju kuge.
Po starem julijanskem koledarju je sveti Gregor godoval na prvi pomladanski dan in ljudje ga še danes štejejo za začetnika pomladi. Po Sloveniji velja, da se na gregorjevo “ptički ženijo” in da se ta dan “odpre pomladno nebo”.