Layerji so bili slikarska in podobarska družina. V naše kraje so se verjetno s Tirolskega preselili že v 17. stoletju. Naselili so se v Kranju in tam delovali poldrugo stoletje. Prvi znani slikar iz te družine je bil JOSIP LAYER. Rodil se je na današnji dan leta 1688. V njegovi družinski slikarski delavnici so izdelovali velike oljne podobe za cerkve, freske in slike na steklu, poslikavali pa so tudi panjske končnice. V takšni tradiciji sta zrasla Josipov sin Marko in vnuk Leopold. Ta je bil tudi najpomembnejši izmed Layerev. Družinsko podobarstvo je povzdignil visoko nad lokalno veljavo; njegova najbolj znana podoba je “Marija Pomagaj” v romarski cerkvi na Brezjah. Zgodba o nastanku te slike je zanimiva:
Pomanjkanje slikarskih naročil v obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Leopolda Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je pristal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve sredi 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem.
—–
JOŽEF ZAKOTNIK, bližnji sorodnik Valentina Vodnika, je z redovniškim imenom Dizma stopil v avguštinski red diskalceatov v Mariabrunnu, nato je na Dunaju študiral teologijo in bil leta 1780 posvečen. Že kot dijak se je pod vplivom Marka Pohlina in njegovega krožka med prvimi lotil zapisovanja slovenskih ljudskih pesmi (o Pegamu in Lambergarju, kralju Matjažu, povodnem možu in drugih. Njegove zapise so med drugimi uporabljali tudi Linhart, Vodnik in Dev. Jožef Zakotnik se je rodil na današnji dan leta 1755 v Šiški pri Ljubljani.
—–
JOŽE POKORN je leta 1925 diplomiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju, leta 1931 pa je v Ljubljani doktoriral iz prava. Sprva je bil odvetnik in ravnatelj Mestne hranilnice v Škofji Loki. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt in prisilno izseljen, po njej pa je bil v letih od 1945 do 48 minister za pravosodje v vladi Ljudske republike Slovenije. Pozneje se je kot redni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani posvetil finančnim vprašanjem; ukvarjal se je zlasti z notranjo in zunanjo vrednostjo denarja. Objavil je več knjig, učbenikov, člankov in razprav, uveljavil pa je tudi osnove ekonomske terminologije. Pravnik in ekonomist Jože Pokorn se je rodil na današnji dan leta 1904 v Celju.
—–
Novinar STANE ŠKRABAR – BRAŠKAR je leta 1933 končal trgovsko akademijo v Ljubljani in bil nato bančni uradnik. V letih med svetovnima vojnama je deloval v Društvu slovenskih fantov in deklet, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim vodja propagande v štabu 4. operativne cone in je delal v uredništvu Ljudske pravice. Po vojni je bil med drugim odgovorni urednik revije »Tovariš« in direktor »Primorskega tiska«, nekaj časa pa tudi v diplomatski službi v Berlinu. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Kranjski Gori.