V Črníčah na Vipavskem se je na današnji dan leta 1648 rodil pisatelj in pridigar  JANEZ  SVETOKRIŠKI, s pravim imenom Tobia Lionelli. Že zgodaj se je navdušil za redovniško življenje in prve redovne zaobljube opravil s komaj sedemnajstimi leti. Pozneje je bil gvardijan kapucinskih samostanov v Trstu, domačem Svetem Križu, Ljubljani, Novem mestu in Gorici. Med službovanjem po slovenskem ozemlju je pisal pridige po vzoru tedanjih latinskih in italijanskih pridigarskih priročnikov.

Na prošnjo sobratov, ki so bili tako kot ljudje na podeželju navdušeni nad domiselnostjo njegovih pridig, jih je 233 objavil pod naslovom »Sacrum promptuárium«. Natis petih knjig, ki imajo skupaj okoli 2.900 strani, so omogočili plemiški in cerkveni dobrotniki. »Sveti priročnik« je popis življenja na Slovenskem ob koncu 17. stoletja in seveda odseva avtorjevo domoljubnost. Janeza Svetokriškega štejejo za začetnika slovenskega cerkvenega govorništva – homiletike, Sveti priročnik pa za prvo obsežnejše izvirno literarno delo v slovenski literaturi.

—–

ANTON  CODELLI  plemeniti  FAHNENFELD je bil zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je v obdobju največje moči imela v lasti skoraj polovico Kranjske. Na Dunaju je diplomiral iz strojništva, večino življenja pa je prebil v Ljubljani, se ukvarjal z izumiteljstvom ter bil najbrž najplodovitejši izumitelj, kar jih je živelo na Slovenskem. Najbolj se je uveljavil v radijski telegrafiji, saj je v prvem desetletju prejšnjega stoletja že poskrbel za brezžično telegrafsko povezavo avstrijskega ladjevja na Jadranu med seboj, s postajami na obali ter s poveljstvom na Dunaju, leta 1913 pa je med nemško kolonijo Togo in Berlinom vzpostavil brezžično zvezo, ki je bila prva povezava te vrste med Afriko in Evropo.

Istega leta je Codelli kot producent posnel prvi igrani film na afriških tleh »Belo boginjo iz Wangore«. Scenarij je napisala Codellijeva mama, režiser in glavna igralka sta bila Nemca, snemalec pa Anglež. Ob začetku prve svetovne vojne je snemalec odnesel film v London, tam pa se je izgubila sled za njim; ostali so le fotografije s snemanja in krajši dokumentarni film, ki so ga snemali hkrati s celovečernim. Sicer pa je baron  Anton Codelli, ki se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Neaplju, znan tudi po tem, da je leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi avtomobil.

—–

Skladatelj  JURIJ  MIHEVEC  se je šolal v Ljubljani in bil že leta 1821 omenjen kot avtor klavirske koračnice. Pozneje se je na Dunaju poskušal uveljaviti s scenskimi deli in kot pianist. Nekaj časa je živel na Madžarskem, najdlje pa v Franciji. Njegova tamkaj nastala klavirska dela so zložena v takrat ustaljenem slogu, posnemajočem velike klasične zglede, a brez posebne izvirnosti. Napisal je več kot 300 klavirskih skladb. Nekateri njegova dela so dosegala visoke naklade in pogoste ponatise, sicer pa je njegova glasba v francoskem okolju zapolnjevala vrzel med visoko in poljudnejšo umetnostjo. Jurij Mihevec se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Ljubljani.

—–

 Književnik  BENO  ZUPANČIČ  se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Sisku na Hrvaškem. V svojih delih je opisoval predvsem  drobne vsakdanjosti iz življenja malega človeka v Ljubljani. Pripovedno prozo v tedaj prevladujočem realističnem slogu je začel objavljati po drugi svetovni vojni. Njegov najbolj znani roman  “Sedmina”, ki  pripoveduje o mladih ilegalcih v medvojni Ljubljani, je doživel filmsko upodobitev, prav tako tudi novela »Veselica«, po novelah »Pogreb«, »Življenje in smrt« ter »Brez naslova in junaka« pa so posneli televizijske igre. Beno Zupančič je leta 1958 dobil Prešernovo nagrado.