Literarni  zgodovinar FRANCE  KIDRIČ  je leta 1906 na Dunaju doktoriral iz slavistike in nato delal v tamkajšnji Dvorni knjižnici. Leta 1919  je doktoriral z delom o Trubarjevi Cerkveni ordnungi in naslednje leto postal profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Predaval je starejšo književnost in primerjalno literarno zgodovino. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v Osvobodilni fronti ter bil interniran v Dachauu, po njej pa je postal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter pozneje prvi upravnik Inštituta za literaturo pri tej akademiji.

ŽRaziskoval je starejšo slovensko literarno zgodovino ter med drugim načrtno preučil znano in novo gradivo ter utrdil bibliografsko in kronološko ogrodje za dobo reformacije in protireformacije. V svojem glavnem delu “Zgodovini slovenskega slovstva” je obravnaval obdobje od začetkov do leta 1819, podrobneje zlasti tako imenovano prerodno dobo. France Kidrič sodi med utemeljitelje znanstvene literarne zgodovine pri nas. Leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1880 v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini.

Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj  UROŠ  PREVORŠEK  je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novo ustanovljenega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj.

Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.

Gledališki igralec  JANEZ  ALBREHT  je bil od leta 1945 večino svoje umetniške poti član Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Od mladostnih vlog se je polagoma razvijal v karakternega igralca vodilnih likov iz repertoarja slovenske in svetovne dramske literature. Oblikoval jih je s tenkočutnim psihološkim niansiranjem in blagoglasno jezikovno kulturo. Igral je tudi v sedemnajstih filmih ter v številnih televizijskih in radijskih igrah.

Gledališki igralec Janez Albreht je za svoje delo prejel vrsto festivalskih nagrad,  leta 1981 nagrado Prešernovega sklada za vloge, odigrane v ljubljanski Drami, ter leta 2001 častni znak svobode Republike Slovenije za zaslužno in ustvarjalno delo na področju gledališke umetnosti. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.