Pravnik ANTON  PFLEGER je užival veliko zaupanje avstrijskega cesarja Franca I. Ta mu je leta 1808 kot predsedniku oddelka za zakonodajo in pravosodje v državnem svetu dal preučiti osnutek avstrijskega civilnega zakonika. Vseh njegovih 79 predlogov sprememb je bilo sprejetih; za njegovo siceršnje uspešno pravosodno delo pa mu je cesar podelil celo viteški naslov. Anton Pfleger se je rodil na današnji dan leta 1748 v Železnikih.

Fizik JOŽEF  ŠTEFAN velja dandanes za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti. Je namreč edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6.000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike.

Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike (nihanje), hidromehanike (pojav difuzije), akustike (določal je hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih), optike ( polarizacija svetlobe) ter elektrike in magnetizma.  Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpresednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze  pa  je  po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Jožef Štefan – rodil se je na današnji dan pred 180-imi leti v Svetem Petru pri Celovcu – je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko.

Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR  je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Med službovanjem v Ljutomeru je Manko Golar začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, mnoge so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan  leta 1911 v Ljutomeru.

Teolog,  biblicist  in  prevajalec  FRANCE  ROZMAN  je leta 1962 doktoriral na teološki fakulteti v Ljubljani in pet let pozneje dosegel licenciat iz študija svetega pisma na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu. Najprej je pastoralno deloval v Kranju in Naklem, nato pa predaval svetopisemske vede na ljubljanski teološki fakulteti. Preučeval je zgodovinsko verodostojnost evangelijev ter zgodovino prevajanja svetega pisma med Slovenci. Med drugim je sodeloval pri pripravi slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma stare in nove zaveze leta 1996 ter napisal enajst monografij in pet univerzitetnih učbenikov. Za svoje delo je prejel papeško odlikovanje prelat, na ljubljanski univerzi pa je dobil naziv zaslužnega profesorja. France Rozman se je rodil na današnji dan leta 1931 v Spodnjih Dupljah na Gorenjskem.

Med dobro ohranjene gradove na Slovenskem sodi tudi grad Grimšče na Rečíci pri Bledu. Janez Vajkard Valvasor ga je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« opisal takšnega, kot ga je pozidal Ahac vitez Grimšic med reformacijo. Rod Grimšicev sega celó v 11. stoletje, v 14. je tam živela družina svobodnjakov, v novem veku pa listine omenjajo graščake že kot barone. Med člani stare rodbine so bili učenjaki in veliki ljubitelji umetnosti.

Najznamenitejši med njimi je bil  Jurij baron Grimšic, rojen na današnji dan verjetno leta 1670. Med drugim je njegovo ime zapisano med darovalci knjig za prvo javno knjižnico ljubljanske Academíe operosórum, to pomeni, da je bil baron njen član, v Ljubljani pa je vzdrževal tudi slikarsko šolo, o kateri pa ni ohranjenih kaj več podatkov.

Pisatelj, kritik in teatrolog  FILIP   KALAN, s pravim imenom Filip Kumbatovič,  se je rodil v avstrijskem Gradcu na današnji dan leta 1910. Kot diplomirani arhitekt je do druge svetovne vojne predaval na ljubljanski tehnični fakulteti, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju.

Po vojni je Filip Kumbatovič – Kalan predaval na takratni Akademiji za igralsko umetnost in bil njen prvi rektor. Kot kritik in esejist se je ukvarjal predvsem z domačo dramatiko in gledališčem. Objavil je več teatroloških knjig s portreti igralcev in teoretičnimi študijami in tudi z novimi pogledi na literarnozgodovinska vprašanja. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1981 dobitnik Prešernove nagrade.