Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1957 so predstavniki Zvezne republike Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga v Rimu podpisali sporazum o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki je začel veljati 1. januarja naslednje leto. Vzpostavil naj bi “skupni trg” s svobodnim pretokom blaga, ljudi, kapitala in uslug ter zagotovil skupno politiko na področju kmetijstva in prometa. Hkrati so iste članice ustanovile tudi Euratom, Evropsko komisijo za atomsko energijo. Ta naj bi pospeševala razvoj industrij na področju jedrske energije, omogočala članicam dostop do informacij, sodelovale pa naj bi tudi pri graditvi reaktorjev.
Čez desetletje, julija leta 1967, so se Evropska gospodarska skupnost, Euratom in Evropska skupnost za premog in jeklo – ta je bila ustanovljena leta 1951 v Parizu – združile v Evropsko skupnost. Naloga te skupnosti naj bi bila nadaljevanje in širjenje gospodarskega sodelovanja med članicami ter z drugimi evropskimi združenji in državami. Leta 1973 so v Evropsko skupnost stopile še Velika Britanija, Danska in Irska, leta 1981 se jim je pridružila Grčija, pet let pozneje Španija in Portugalska ter leta 1993 še Avstrija, Finska in Švedska. Takrat se je Evropska skupnost preimenovala v Evropsko zvezo – Evropsko unijo.
Njeni temelji so skupni trg, skupna zunanja in obrambna politika, usklajena zakonodaja in notranja politika ter soodgovornost za nadzor zunanjih mejah. Leta 2001 je Evropska unija napovedala širitev in maja leta 2004 si je polnopravno članstvo pridobilo še deset držav – med njimi tudi Slovenija, leta 2007 sta se pridružili Bolgarija in Romunija, 28. članica pa je pred dvema letoma postala Hrvaška.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1957 so predstavniki Zvezne republike Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga v Rimu podpisali sporazum o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki je začel veljati 1. januarja naslednje leto. Vzpostavil naj bi “skupni trg” s svobodnim pretokom blaga, ljudi, kapitala in uslug ter zagotovil skupno politiko na področju kmetijstva in prometa. Hkrati so iste članice ustanovile tudi Euratom, Evropsko komisijo za atomsko energijo. Ta naj bi pospeševala razvoj industrij na področju jedrske energije, omogočala članicam dostop do informacij, sodelovale pa naj bi tudi pri graditvi reaktorjev.
Čez desetletje, julija leta 1967, so se Evropska gospodarska skupnost, Euratom in Evropska skupnost za premog in jeklo – ta je bila ustanovljena leta 1951 v Parizu – združile v Evropsko skupnost. Naloga te skupnosti naj bi bila nadaljevanje in širjenje gospodarskega sodelovanja med članicami ter z drugimi evropskimi združenji in državami. Leta 1973 so v Evropsko skupnost stopile še Velika Britanija, Danska in Irska, leta 1981 se jim je pridružila Grčija, pet let pozneje Španija in Portugalska ter leta 1993 še Avstrija, Finska in Švedska. Takrat se je Evropska skupnost preimenovala v Evropsko zvezo – Evropsko unijo.
Njeni temelji so skupni trg, skupna zunanja in obrambna politika, usklajena zakonodaja in notranja politika ter soodgovornost za nadzor zunanjih mejah. Leta 2001 je Evropska unija napovedala širitev in maja leta 2004 si je polnopravno članstvo pridobilo še deset držav – med njimi tudi Slovenija, leta 2007 sta se pridružili Bolgarija in Romunija, 28. članica pa je pred dvema letoma postala Hrvaška.
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov