Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klasični filolog in prevajalec FRANC OMERZA je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil posvečen leta 1908, študij klasične filologije pa je končal na Dunaju. V letih od 1913 do 39 je bil profesor latinščine in grščine na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Z veliko zvestobe do izvirnika je slovenil dela antičnih klasikov ter spise grških cerkvenih očetov. V samostojni knjigi je izdal prvo polovico Homerjeve Iliade, sicer pa je večino prevodov objavljal v reviji Mentor, ki jo je nekaj časa tudi urejal. Pisal in objavljal je tudi izvirne latinske pesmi, v izvedbi dijaških dramskih skupin pa je režiral več grških tragedij, med drugim tudi odmevno prvo slovensko uprizoritev Ajshilove Oresteje. Klasični filolog in prevajalec Franc Omerza se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.
Pilot Edvard Rusjan je s svojim 60 metrov dolgim poletom novembra leta 1909 začel pisati zgodovino motornega letenja pri nas. Izdelal je sedem letal z oznako »eda«. Na polet ede-5 je na današnji dan leta pred 105-imi leti vabil takšen plakat: »EDA-5 se imenuje letalni stroj bratov Rusjan, kateri bo 28. marca na Velikonočni ponedeljek 1910 prvič javno vzletel od 3. do 6. ure popoldne na Velikih Rojcah. Letališče bo krog in krog zaprto z vojaškim kordonom. Letalni stroj bo vodil najmlajši, a pogumni zrakoplovec Edvard Rusjan. V slučaju neugodnega vremena se vrši nameravan vzlet naslednjo zgodno nedeljo ali praznik. Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krona. Vabi odbor!«
Na travnikih med Gorico in Mirnom se je na današnji dan pred 105-imi leti zbralo približno deset tisoč gledalcev, a Rusjanu se letenje z edo-5, majhnim enokrilnim letalom z razpetino šest metrov, ni posrečilo. Več uspeha je imel s poznejšima edo-6 in edo-7.
Novinar, gledališki kritik in prevajalec MARJAN JAVORNIK je leta 1948 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Sprva je delal v založništvu, od leta 1951 pa v novinarstvu. Med drugim je bil kulturni urednik pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, glavni direktor Časopisnega podjetja Ljudska pravica, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika in odgovorni urednik Dela. V letih od 1973 do 1980 je bil direktor in glavni urednik radijskih programov Slovenije.
Čeprav nov v radijskem mediju, je pokazal izjemen posluh za nujne spremembe in iskanje novih poti. Tako je prav v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nacionalni radio na vseh treh programih delal prve korake v vsestransko oblikovno in vsebinsko posodobitev: rojevale so se novinarsko vodene informativne oddaje, prve aktualnopolitične oddaje živo, uveljavljale so se nove humoristično-satirične vsebine, Val 202 pa je prav v tistih letih postajal polnokrven sodoben radijski program.
Leta 1980 je Marjan Javornik postal programski direktor Cankarjevega doma v Ljubljani, nekaj pozneje pa glavni urednik Enciklopedije Slovenije, ki je pod njegovim vodstvom dobila leksikografske temelje in začela redno izhajati. Bil je aktiven družbenopolitični delavec; med drugim je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije ter predsednk svètov Akademije za gledališče, radio film in televizijo in Glasbene akademije, ukvarjal pa se je tudi z gledališko kritiko in književnim prevajalstvom. Trikrat je bil nagrajen s tedaj najvišjim novinarskim priznanjem – Tomšičevo nagrado. Marjan Javornik se je rodil na današnji dan leta 1924 v Velikih Laščah.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Klasični filolog in prevajalec FRANC OMERZA je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil posvečen leta 1908, študij klasične filologije pa je končal na Dunaju. V letih od 1913 do 39 je bil profesor latinščine in grščine na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Z veliko zvestobe do izvirnika je slovenil dela antičnih klasikov ter spise grških cerkvenih očetov. V samostojni knjigi je izdal prvo polovico Homerjeve Iliade, sicer pa je večino prevodov objavljal v reviji Mentor, ki jo je nekaj časa tudi urejal. Pisal in objavljal je tudi izvirne latinske pesmi, v izvedbi dijaških dramskih skupin pa je režiral več grških tragedij, med drugim tudi odmevno prvo slovensko uprizoritev Ajshilove Oresteje. Klasični filolog in prevajalec Franc Omerza se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.
Pilot Edvard Rusjan je s svojim 60 metrov dolgim poletom novembra leta 1909 začel pisati zgodovino motornega letenja pri nas. Izdelal je sedem letal z oznako »eda«. Na polet ede-5 je na današnji dan leta pred 105-imi leti vabil takšen plakat: »EDA-5 se imenuje letalni stroj bratov Rusjan, kateri bo 28. marca na Velikonočni ponedeljek 1910 prvič javno vzletel od 3. do 6. ure popoldne na Velikih Rojcah. Letališče bo krog in krog zaprto z vojaškim kordonom. Letalni stroj bo vodil najmlajši, a pogumni zrakoplovec Edvard Rusjan. V slučaju neugodnega vremena se vrši nameravan vzlet naslednjo zgodno nedeljo ali praznik. Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krona. Vabi odbor!«
Na travnikih med Gorico in Mirnom se je na današnji dan pred 105-imi leti zbralo približno deset tisoč gledalcev, a Rusjanu se letenje z edo-5, majhnim enokrilnim letalom z razpetino šest metrov, ni posrečilo. Več uspeha je imel s poznejšima edo-6 in edo-7.
Novinar, gledališki kritik in prevajalec MARJAN JAVORNIK je leta 1948 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Sprva je delal v založništvu, od leta 1951 pa v novinarstvu. Med drugim je bil kulturni urednik pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, glavni direktor Časopisnega podjetja Ljudska pravica, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika in odgovorni urednik Dela. V letih od 1973 do 1980 je bil direktor in glavni urednik radijskih programov Slovenije.
Čeprav nov v radijskem mediju, je pokazal izjemen posluh za nujne spremembe in iskanje novih poti. Tako je prav v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nacionalni radio na vseh treh programih delal prve korake v vsestransko oblikovno in vsebinsko posodobitev: rojevale so se novinarsko vodene informativne oddaje, prve aktualnopolitične oddaje živo, uveljavljale so se nove humoristično-satirične vsebine, Val 202 pa je prav v tistih letih postajal polnokrven sodoben radijski program.
Leta 1980 je Marjan Javornik postal programski direktor Cankarjevega doma v Ljubljani, nekaj pozneje pa glavni urednik Enciklopedije Slovenije, ki je pod njegovim vodstvom dobila leksikografske temelje in začela redno izhajati. Bil je aktiven družbenopolitični delavec; med drugim je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije ter predsednk svètov Akademije za gledališče, radio film in televizijo in Glasbene akademije, ukvarjal pa se je tudi z gledališko kritiko in književnim prevajalstvom. Trikrat je bil nagrajen s tedaj najvišjim novinarskim priznanjem – Tomšičevo nagrado. Marjan Javornik se je rodil na današnji dan leta 1924 v Velikih Laščah.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Neveljaven email naslov