Klasični filolog in prevajalec  FRANC  OMERZA  je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil posvečen leta 1908, študij klasične filologije pa je končal na Dunaju. V letih od 1913 do 39 je bil profesor latinščine in grščine na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Z veliko zvestobe do izvirnika je slovenil dela antičnih klasikov ter spise grških cerkvenih očetov. V samostojni knjigi je izdal prvo polovico Homerjeve Iliade, sicer pa je večino prevodov objavljal v reviji Mentor, ki jo je nekaj časa tudi urejal. Pisal in objavljal je tudi izvirne latinske pesmi, v izvedbi dijaških dramskih skupin pa je režiral več grških tragedij, med drugim tudi odmevno prvo slovensko uprizoritev Ajshilove Oresteje. Klasični filolog in prevajalec Franc Omerza se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.

Pilot  Edvard  Rusjan  je  s svojim 60 metrov dolgim poletom novembra leta 1909 začel pisati zgodovino motornega letenja pri nas. Izdelal je sedem letal z oznako »eda«. Na polet ede-5 je na današnji dan leta pred 105-imi leti vabil takšen plakat: »EDA-5 se imenuje letalni stroj bratov Rusjan, kateri bo 28. marca na Velikonočni ponedeljek 1910 prvič javno vzletel od 3. do 6. ure popoldne na Velikih Rojcah. Letališče bo krog in krog zaprto z vojaškim kordonom. Letalni stroj bo vodil najmlajši, a pogumni zrakoplovec Edvard Rusjan. V slučaju neugodnega vremena se vrši nameravan vzlet naslednjo zgodno nedeljo ali praznik. Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krona.  Vabi odbor!«

Na travnikih med Gorico in Mirnom se je na današnji dan pred 105-imi leti zbralo približno deset tisoč gledalcev, a Rusjanu se letenje z edo-5, majhnim enokrilnim letalom z razpetino šest metrov, ni  posrečilo. Več uspeha je imel s poznejšima edo-6 in edo-7.

Novinar, gledališki kritik in prevajalec  MARJAN  JAVORNIK  je leta 1948 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Sprva je delal v založništvu, od leta 1951 pa v novinarstvu. Med drugim je bil kulturni urednik pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, glavni direktor Časopisnega podjetja Ljudska pravica, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika in odgovorni urednik Dela. V letih od 1973 do 1980 je bil direktor in glavni urednik radijskih programov Slovenije.

Čeprav nov v radijskem mediju, je pokazal izjemen posluh za nujne spremembe in iskanje novih poti. Tako je prav v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nacionalni radio na vseh treh programih delal prve korake v vsestransko oblikovno in vsebinsko posodobitev: rojevale so se  novinarsko vodene informativne oddaje, prve aktualnopolitične oddaje živo, uveljavljale so se nove humoristično-satirične vsebine, Val 202 pa je prav v tistih letih postajal polnokrven sodoben radijski program.

Leta 1980 je Marjan Javornik postal programski direktor Cankarjevega doma v Ljubljani, nekaj pozneje pa glavni urednik Enciklopedije Slovenije, ki je pod njegovim vodstvom dobila leksikografske temelje in začela redno izhajati. Bil je aktiven družbenopolitični delavec; med drugim je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije ter predsednk svètov Akademije za gledališče, radio film in televizijo in Glasbene akademije, ukvarjal pa se je tudi z gledališko kritiko in književnim prevajalstvom. Trikrat je bil nagrajen s tedaj najvišjim novinarskim priznanjem – Tomšičevo nagrado. Marjan Javornik se je rodil na današnji dan leta 1924 v Velikih Laščah.