Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, MAKS KOŽELJ – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku – se je po študiju v Pragi in v Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, nato pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
——
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Višja medicinska sestra STANA KAVALIČ si je prve pedagoške izkušnje nabrala na Srednji zdravstveni šoli v Celju, nato pa je bila vse do upokojitve predavateljica na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Z znanji, ki si jih je pridobila kot štipendistka Svetovne zdravstvene organizacije v Edinburgu na Škotskem, pa tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike, je postavljala temelje sodobne patronažne zdravstvene nege na Slovenskem. Ta naj bi kot stroka temeljila na etičnih vrednotah in močnih teoretičnih osnovah, podprtih z raziskovalnim delom ter z individualnim prostopom k bolniku oziroma varovancu. Za svoja prizadevanja je leta 1993 prejela priznanje Republike Slovenije na področju zdravstva ter nagrado “3M” Mednarodnega sveta medicinskih sester, njenemu delu pa so posvečeni tudi mednarodni simpoziji s področja zdravstevene nege. Stana Kavalič se je rodila na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Ker so vzdržljiva in dobro opremljena vozila dobrodošla v vsaki vojni, so si vojaški strokovnjaki že pred prvo svetovno vojno prizadevali sestaviti vozilo, sposobno vožnje po težjih, skorajda nedostopnih terenih in brezpotjih. Podobno je bilo na začetku druge svetovne vojne. Na razpisu ameriške vojske leta 1940 za izdelavo učinkovitega vojaškega vozila je najboljšo ponudbo poslalo podjetje Bantam, ameriška podružnica britanske tovarne Austin.
Vozilo kockaste oblike, špartansko opremljeno in s pogonom na vsa štiri kolesa je zasnoval ameriški inženir Arthur Sidney Herrington, vojaki pa so vozilu nadeli ime Willys jeep. Njegova vpadljiva rebrasta maska in okrogla svetila so prepoznavna še danes. Herrington se je že pred prvo svetovno vojno lotil razvijanja različnih modelov vojaških tovornjakov s štirikolesnim pogonom; te so nato izdelovali v 30-ih in 40-ih letih prejšnjega stoletja. Arthur Sidney Herrington se je rodil na današnji dan leta 1891 v Coddenhamu v Angliji.
6284 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, MAKS KOŽELJ – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku – se je po študiju v Pragi in v Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, nato pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
——
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Višja medicinska sestra STANA KAVALIČ si je prve pedagoške izkušnje nabrala na Srednji zdravstveni šoli v Celju, nato pa je bila vse do upokojitve predavateljica na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Z znanji, ki si jih je pridobila kot štipendistka Svetovne zdravstvene organizacije v Edinburgu na Škotskem, pa tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike, je postavljala temelje sodobne patronažne zdravstvene nege na Slovenskem. Ta naj bi kot stroka temeljila na etičnih vrednotah in močnih teoretičnih osnovah, podprtih z raziskovalnim delom ter z individualnim prostopom k bolniku oziroma varovancu. Za svoja prizadevanja je leta 1993 prejela priznanje Republike Slovenije na področju zdravstva ter nagrado “3M” Mednarodnega sveta medicinskih sester, njenemu delu pa so posvečeni tudi mednarodni simpoziji s področja zdravstevene nege. Stana Kavalič se je rodila na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Ker so vzdržljiva in dobro opremljena vozila dobrodošla v vsaki vojni, so si vojaški strokovnjaki že pred prvo svetovno vojno prizadevali sestaviti vozilo, sposobno vožnje po težjih, skorajda nedostopnih terenih in brezpotjih. Podobno je bilo na začetku druge svetovne vojne. Na razpisu ameriške vojske leta 1940 za izdelavo učinkovitega vojaškega vozila je najboljšo ponudbo poslalo podjetje Bantam, ameriška podružnica britanske tovarne Austin.
Vozilo kockaste oblike, špartansko opremljeno in s pogonom na vsa štiri kolesa je zasnoval ameriški inženir Arthur Sidney Herrington, vojaki pa so vozilu nadeli ime Willys jeep. Njegova vpadljiva rebrasta maska in okrogla svetila so prepoznavna še danes. Herrington se je že pred prvo svetovno vojno lotil razvijanja različnih modelov vojaških tovornjakov s štirikolesnim pogonom; te so nato izdelovali v 30-ih in 40-ih letih prejšnjega stoletja. Arthur Sidney Herrington se je rodil na današnji dan leta 1891 v Coddenhamu v Angliji.
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Neveljaven email naslov