Gorske bukve, v nemščini zapisan zakon, izdan leta 1543 za Štajersko, so urejale pravna razmerja, povezana z gorskimi zemljišči. Povod za sestavo so dali gorski gospodje, ki so si hoteli izboljšati zakupe po gorskem pravu, ker so jim dajali le malo dohodkov. Gorske bukve so pomemben vir za preučevanje slovenske pravne zgodovine, zlasti običajnega prava, hkrati pa prvi zakon, ki je urejal  vinogradništvo pri nas.

—–

V bližini Brestanice pri Krškem se je okoli leta 1520 rodil prvi slovenski protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika ADAM BOHORIČ. Študiral je na artistični fakulteti v Wittenbergu, bil pa je tudi glasbeno izobražen. V letih od 1551 do 63 je imel zasebno šolo v Krškem, pozneje pa je postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Zanjo je 1568. leta sestavil prvi pisani šolski red; to je prvo pedagoško besedilo slovenskega avtorja. Ta šola naj bi postala popolna deželna šola s tremi stopnjami. Slovenščino so upoštevali na prvih dveh stopnjah, sicer  pa je bila pomožni učni jezik za tiste, ki niso bili vešči nemščine in latinščine. Tako je  slovenščina po Bohoričevi zaslugi dobila vsaj skromno pozornost.

Njegovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica “Arcticae horulae” – Zimske urice; napisal jo je leta 1584, torej pred 431-imi leti.. Za predgovor k njej sta značilna izpoved rodovnega slovanskega ponosa in opozorilo vodilnim slojem na njihove naravne obveznosti do slovenskega jezika; ta predgovor pomeni vrh slovenske protestantske zavesti. S slovnico “Zimske urice” je slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument o svojem obstoju. Slovničar in šolnik Adam Bohorič je v njej uzakonil pravopisne reforme, ki jih je uveljavil Sebastijan Krelj in sprejel Jurij Dalmatin. Ta pisava – pozneje imenovana bohoričica – je bila v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.

—–

Zdravnik, filozof in astronom  JAKOB  STRAUSS  se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani. Magistriral je na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, leta 1565 doktoriral v Padovi in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Leta 1577 je Jakob Strauss pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto.

—–

Pesnica VIDA JERAJ je bila po poklicu učiteljica. Prve pesmi je objavila leta 1893 v Vesni, Ljubljanskem zvonu in Slovenki. Bila je sodobnica Murna, Prijatelja, Cankarja in Župančiča. Njena zbirka z naslovom “Pesmi” iz leta 1908 pomeni prvo uveljavitev ženske lirike v novejši slovenski literaturi in jo uvršča med najboljše slovenske pesnice v prvih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Vida Jeraj se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti na Bledu.

—–

BOGDAN  ŽAGAR  je leta 1924 diplomiral na gospodarsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in bil najprej okrajni gozdar v Crikvenici, nato v Bohinjski Bistrici pomočnik upravitelja gozdne uprave, od leta 1939 pa je delal v gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim pomočnik republiškega ministra za gozdarstvo, direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter izredni profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Prizadeval si je zlasti za napredek gospodarjenja s kraškimi gozdovi ter spodbujal raziskovalno delo in strokovno izobraževanje. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve gozdarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije. Bogdan Žagar se je rodil na današnji dan leta 1901 v kraju Klanec pri Kozini.