Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrijski vojvoda Rudolf IV. je na današnji dan pred 650-imi leti na Dunaju podpisal novomeški mestni privilegij. V njem je bilo med drugim zapisano:
“Ko smo mesto, imenovano Rudolfovo, ležeče v slovenski krajini, kot novo povzdignili in mu dali ime po našem imenu, mu dajemo s knežjo oblastjo le-te pravice in postave, ki so spodaj zapisane.”
S tem dokumentom, ki sodi med najpomembnejše zapise mestnih pravic na Slovenskem, so Habsburžani ustanovili mesto, ki je postalo gospodarsko in kulturno središče Dolenjske – sedanje Novo mesto. Skupaj z njegovim uradnim imenom Rudolfswert se je že takrat uveljavilo ljudsko ime Newenstat, Noua meista; najstarejši zapis tega slovenskega imena je iz leta 1419. Konec 18. stoletja so nemško ime Rudolfswert nadomestili z Neustadtl. Slovenske oblike Rudolfovo, ki so jo skušali uveljaviti v drugi polovici 19. stoletja, Novomeščani niso sprejeli.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——-
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911, – današnja Opera, – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, vendar pa je imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in gledališče je izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.
—–
Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je bilo na današnji dan leta 1941 slovensko ozemlje v Kraljevini Jugoslaviji zasedeno in razdeljeno med tri okupatorje. Največji del je zasedla Nemčija: Gorenjsko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino, območje Dravograda in štiri vasi v Prekmurju. Preostali del Prekmurja so zasedli Madžari, Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano pa Italijani. Z okupacijo je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na enajst pokrajinskih upravnih enot. Okupatorji so si prizadevali za čimprejšnjo priključitev zasedenih ozemelj k svojim državam, Slovence pa so obravnavali kot etnično skupino in ne kot narod.
—–
Po dolgotrajnih željah in prizadevanjih za poenotenje mer, saj so dežele uporabljale različne dolžinske in površinske, pa tudi votle mere, je francoska Narodna skupščina na današnji dan pred 220-imi leti določila novo mersko enoto – decimalni meter. Ta je desetmilijonti del četrtine Zemljinega poldnevnika (od severnega tečaja do ekvatorja), ki poteka skozi pariški atronomski observatorij. Zdaj v Parizu shranjeni prameter se le neznatno razlikuje od pozneje izmerjenega delčka poldnevnika.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avstrijski vojvoda Rudolf IV. je na današnji dan pred 650-imi leti na Dunaju podpisal novomeški mestni privilegij. V njem je bilo med drugim zapisano:
“Ko smo mesto, imenovano Rudolfovo, ležeče v slovenski krajini, kot novo povzdignili in mu dali ime po našem imenu, mu dajemo s knežjo oblastjo le-te pravice in postave, ki so spodaj zapisane.”
S tem dokumentom, ki sodi med najpomembnejše zapise mestnih pravic na Slovenskem, so Habsburžani ustanovili mesto, ki je postalo gospodarsko in kulturno središče Dolenjske – sedanje Novo mesto. Skupaj z njegovim uradnim imenom Rudolfswert se je že takrat uveljavilo ljudsko ime Newenstat, Noua meista; najstarejši zapis tega slovenskega imena je iz leta 1419. Konec 18. stoletja so nemško ime Rudolfswert nadomestili z Neustadtl. Slovenske oblike Rudolfovo, ki so jo skušali uveljaviti v drugi polovici 19. stoletja, Novomeščani niso sprejeli.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——-
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911, – današnja Opera, – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, vendar pa je imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in gledališče je izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.
—–
Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je bilo na današnji dan leta 1941 slovensko ozemlje v Kraljevini Jugoslaviji zasedeno in razdeljeno med tri okupatorje. Največji del je zasedla Nemčija: Gorenjsko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino, območje Dravograda in štiri vasi v Prekmurju. Preostali del Prekmurja so zasedli Madžari, Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano pa Italijani. Z okupacijo je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na enajst pokrajinskih upravnih enot. Okupatorji so si prizadevali za čimprejšnjo priključitev zasedenih ozemelj k svojim državam, Slovence pa so obravnavali kot etnično skupino in ne kot narod.
—–
Po dolgotrajnih željah in prizadevanjih za poenotenje mer, saj so dežele uporabljale različne dolžinske in površinske, pa tudi votle mere, je francoska Narodna skupščina na današnji dan pred 220-imi leti določila novo mersko enoto – decimalni meter. Ta je desetmilijonti del četrtine Zemljinega poldnevnika (od severnega tečaja do ekvatorja), ki poteka skozi pariški atronomski observatorij. Zdaj v Parizu shranjeni prameter se le neznatno razlikuje od pozneje izmerjenega delčka poldnevnika.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov