Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kipar JANEZ GREGOR BOŽIČ se je rodil okoli leta 1675. Del pomočniške dobe je najbrž preživel pri kiparju Claussu v Celovcu, samostojno pa je deloval v Posavinju in Posavju. Na njegovih kompozicijsko razgibanih oltarjih in prižnicah je izrazita vloga skulpture, drža figur pa je – glede na podeželsko okolje, v katerem so dela nastajala – nevsakdanje uglajena s fiziognomijo kultivirane čustvenosti. Njegova pomembnejša dela so oltarji v Laškem, Loki pri Zidanem Mostu, Dobju pri Planini in drugod na tem območju. Znamenito delo Janeza Gregorja Božiča “Prestol milosti” iz cerkve na Svétini hrani pokrajinski muzej v Mariboru
—–
V 18. stoletju je skozi naše kraje vodilo več glavnih cest. Najpomembnejša je bila povezava Dunaj – Trst. Prek Ljubelja, Podkorena in Jezerskega je bilo mogoče priti na Koroško, prav tako pomembna pa je bila tudi cesta proti Zagrebu in Karlovcu. Vse so se stekale v Ljubljano, od tod pa je bila glavna povezava speljana proti Trstu z odcepoma proti Reki in Gorici. Okoliške kraje so z glavno cesto povezovale ceste nižjih kategorij. Da bi bila vožnja primerna in čim manj škodljiva, je cesarica Marija Terezija na današnji dan leta 1776 izdala posebne predpise. Ti so voznikom prepovedovali nepravilno zaviranje z verigami, vozove s preozkimi platišči, pozimi s preozkimi sanicami na saneh in privezovanje več voz enega za drugim.
Pozneje so dodatno določili še dovoljeno širino koles in opremo vozov, verige je bilo dovoljeno uporabljati le ob hudi poledici, različne ograje in ograde so morale biti od ceste oddaljene vsaj tri čevlje (približno en meter), smeti in drugo nesnago pa je bilo prepovedano metati na cesto in v obcestne jarke.Tudi odtokov teh jarkov ni smel nihče mašiti – to se je namreč pogosto dogajalo ob oranju in krčenju travnikov. Predpisi so še zahtevali, da morajo biti na novo zgrajene hiše oddaljene od ceste najmanj dva sežnja (slabe štiri metre), sicer jih je imela vojska pravico podreti. A ker so bili cesaričini predpisi leta 1843 vnovič objavljeni, je jasno, da jih ljudje kljub strogim kaznim niso preveč upoštevali.
—–
Novinar in šahist FRANČEK BRGLEZ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Čádramu pri Oplotnici. Med drugo svetovno vojno se je vključil v Osvobodilno fronto, po njej pa se je kot novinar zaposlil na Radiu Ljubljana, kjer je bil vrsto let urednik v informativnem programu, pozneje pa je delal kot lektor, prevajalec in urednik pri časopisu Komunist. Dolga leta je bil tudi organizacijski sekretar Šahovske zveze Slovenije, deset let podpredsednik Svetovne dopisne šahovske organizacije in mednarodni sodnik.
Za dopisni šah se je odločil v začetku 50-ih let prejšnjega stoletja. Po prvih izkušnjah doma se je vključil v mednarodna tekmovanja, kjer je dosegel največje uspehe. Leta 1970 je zmagal na 4. evropskem prvenstvu in osvojil naslov mednarodnega mojstra, na 7. svetovnem prvenstvu je zasedel odlično 7. do 8. mesto, leta 1975 pa je postal velemojster. Z jugoslovansko reprezentanco je nastopil na 58-ih mednarodnih turnirjih, bil kapetan slovenske ekipe ter cenjen šahovski poročevalec. Franček Brglez je bil tudi prvi državni prvak samostojne slovenske države v dopisnem šahu. Za delo v Svetovni dopisni šahovski organizaciji je prejel zlato medaljo.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kipar JANEZ GREGOR BOŽIČ se je rodil okoli leta 1675. Del pomočniške dobe je najbrž preživel pri kiparju Claussu v Celovcu, samostojno pa je deloval v Posavinju in Posavju. Na njegovih kompozicijsko razgibanih oltarjih in prižnicah je izrazita vloga skulpture, drža figur pa je – glede na podeželsko okolje, v katerem so dela nastajala – nevsakdanje uglajena s fiziognomijo kultivirane čustvenosti. Njegova pomembnejša dela so oltarji v Laškem, Loki pri Zidanem Mostu, Dobju pri Planini in drugod na tem območju. Znamenito delo Janeza Gregorja Božiča “Prestol milosti” iz cerkve na Svétini hrani pokrajinski muzej v Mariboru
—–
V 18. stoletju je skozi naše kraje vodilo več glavnih cest. Najpomembnejša je bila povezava Dunaj – Trst. Prek Ljubelja, Podkorena in Jezerskega je bilo mogoče priti na Koroško, prav tako pomembna pa je bila tudi cesta proti Zagrebu in Karlovcu. Vse so se stekale v Ljubljano, od tod pa je bila glavna povezava speljana proti Trstu z odcepoma proti Reki in Gorici. Okoliške kraje so z glavno cesto povezovale ceste nižjih kategorij. Da bi bila vožnja primerna in čim manj škodljiva, je cesarica Marija Terezija na današnji dan leta 1776 izdala posebne predpise. Ti so voznikom prepovedovali nepravilno zaviranje z verigami, vozove s preozkimi platišči, pozimi s preozkimi sanicami na saneh in privezovanje več voz enega za drugim.
Pozneje so dodatno določili še dovoljeno širino koles in opremo vozov, verige je bilo dovoljeno uporabljati le ob hudi poledici, različne ograje in ograde so morale biti od ceste oddaljene vsaj tri čevlje (približno en meter), smeti in drugo nesnago pa je bilo prepovedano metati na cesto in v obcestne jarke.Tudi odtokov teh jarkov ni smel nihče mašiti – to se je namreč pogosto dogajalo ob oranju in krčenju travnikov. Predpisi so še zahtevali, da morajo biti na novo zgrajene hiše oddaljene od ceste najmanj dva sežnja (slabe štiri metre), sicer jih je imela vojska pravico podreti. A ker so bili cesaričini predpisi leta 1843 vnovič objavljeni, je jasno, da jih ljudje kljub strogim kaznim niso preveč upoštevali.
—–
Novinar in šahist FRANČEK BRGLEZ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Čádramu pri Oplotnici. Med drugo svetovno vojno se je vključil v Osvobodilno fronto, po njej pa se je kot novinar zaposlil na Radiu Ljubljana, kjer je bil vrsto let urednik v informativnem programu, pozneje pa je delal kot lektor, prevajalec in urednik pri časopisu Komunist. Dolga leta je bil tudi organizacijski sekretar Šahovske zveze Slovenije, deset let podpredsednik Svetovne dopisne šahovske organizacije in mednarodni sodnik.
Za dopisni šah se je odločil v začetku 50-ih let prejšnjega stoletja. Po prvih izkušnjah doma se je vključil v mednarodna tekmovanja, kjer je dosegel največje uspehe. Leta 1970 je zmagal na 4. evropskem prvenstvu in osvojil naslov mednarodnega mojstra, na 7. svetovnem prvenstvu je zasedel odlično 7. do 8. mesto, leta 1975 pa je postal velemojster. Z jugoslovansko reprezentanco je nastopil na 58-ih mednarodnih turnirjih, bil kapetan slovenske ekipe ter cenjen šahovski poročevalec. Franček Brglez je bil tudi prvi državni prvak samostojne slovenske države v dopisnem šahu. Za delo v Svetovni dopisni šahovski organizaciji je prejel zlato medaljo.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov