Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 280-imi leti se je v Ljubljani rodil nabožni pisec, slovničar in avtor slovarjev MARKO POHLIN. Šolal se je v Novem mestu in v Ljubljani, okoli leta 1754 pa je stopil v red bosonogih avguštincev. Sprva je deloval kot pridigar in vikar, pozneje kot učitelj redovniških pripravnikov. Izdelal je obsežen, pretehtan in potrebam prilagojen prerodni slovstveni načrt in ga postopno uresničeval. Napisal je približno 50 del, večino v slovenščini, med drugim Abecediko, prvo slovensko računico “Bukuvce za rajtengo” in več molitvenikov, bil je pobudnik almanaha “Pisanice od lepeh umetnosti” in avtor nemško pisane slovnice “Kraynska grammatika”. Pohlinovo najpomembnejše slovarsko delo je “Tu malu besediše treh jezikov”, prvi tiskani slovar s slovenskimi iztočnicami; v njem je skoraj 13.000 besed. Marka Pohlina upravičeno štejemo za pobudnika slovenskega književnega preporoda.
—–
Na današnji dan leta 1243 je bila Ljubljana prvič omenjena v pisnih virih. Tistega dne je namreč koroški vojvoda Bernard Spanheimski, ki je imel v lasti ljubljanski grad, izdal listino, s katero je jurkloštrskemu samostanu podaril zemljišče v obzidanem delu mesta ob vznožju grajskega hriba in dovolil tam postaviti redovno hišo. Ljubljana je bila takrat prvič omenjena kot utrjeno mesto, ki ima pravico pobirati mitnino. Mestni svet ljubljanski je pred leti to obletnico določil za novi – drugi – praznik slovenskega glavnega mesta, ki pa ga – v skladu z datumom, napisanim v statutu – praznujejo dan pozneje. Sicer pa je tradicionalni praznik mesta Ljubljane 9. maj, in sicer v spomin na leto 1945, ko je partizanska vojska osvobodila slovensko prestolnico; zavezniške države v drugi svetovni vojni pa 9. maj praznujejo kot “dan zmage nad fašizmom in nacizmom”.
_____
Slikar, risar in ilustrator JURIJ ŠUBIC iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti. Že v očetovi delavnici je pokazal veliko nadarjenost za risanje, pozneje pa jo je razvil do pravega mojstrstva. Čeprav je imel le osnovnošolsko izobrazbo, je bil sprejet na dunajsko akademijo; na njej se je izpopolnjeval v risanju religioznih in zgodovinskih kompozicij. Ko je dokončal palačo sedanjega vrhovnega državnega tožilstva v Atenah, so mu tam ponudili profesorsko mesto, vendar je raje odšel v Pariz. Tam je začel slikati tudi na prostem in ustvaril prve pleneristične slike v slovenski umetnosti. Leta 1883 je kot prvi Slovenec razstavljal v pariškem Salonu in dosegel lepo priznanje.
Jurij Šubic je prenesel svežo barvitost tudi v religiozne slike ter v stenske dekoracije. Eno njegovih najbolj znanih del je naturalistična slika “Pred lovom”, med stenskimi deli pa sodi med najpomembnejše poslikava na oboku šentjakobske cerkve v Ljubljani iz leta 1886. Jurij Šubic je v naše slikarstvo vpeljal evropska merila kakovosti in slovenska umetnost se jim od takrat ni več odrekla.
—–
Pesnica, pisateljica, novinarka in humanitarna delavka MARUŠA KRESE je literarno teorijo, umetnostno zgodovino in psihoterapijo študirala v Ljubljani, Londonu, Utrechtu in v Združenih državah Amerike. Najprej je delala kot psihoterapevtka v Ljubljani, v zgodjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je kot svobodna ustvarjalka ustalila v Berlinu. Pisala je lirično poezijo in intimistično kratko prozo, ki sta prve objave v nemškem prevodu doživeli v Nemčiji in Avstriji. Pisala je tudi radijske igre in dokumentarno-umetniške oddaje. Za svojo prvo samostojno objavo v Sloveniji, zbirko kratkih zgodb “Vsi moji božiči” je leta 2008 prejela nagrado “Dnevnikova fabula”.
V nemških časopisih je objavljala tudi popotne in vojne reportaže, s sestro, fotografinjo Meto Krese, pa je bila še posebno dejavna v obleganem Sarajevu, kjer je pomagala prizadetim v vojni. Za to humanitarno delo in kulturno posredništvo med Bosno in Nemčijo v času vojne, jo je leta 1997 nemški predsednik odlikoval z zlatim križcem za zasluge, avtorice mednarodnega projekta “ Ženske z vizijo” pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi.
Za svoje zadne literarno delo, roman “Da me je strah?”, je Maruša Krese leta 2012 prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov “kritiško sito”. Rodila se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 280-imi leti se je v Ljubljani rodil nabožni pisec, slovničar in avtor slovarjev MARKO POHLIN. Šolal se je v Novem mestu in v Ljubljani, okoli leta 1754 pa je stopil v red bosonogih avguštincev. Sprva je deloval kot pridigar in vikar, pozneje kot učitelj redovniških pripravnikov. Izdelal je obsežen, pretehtan in potrebam prilagojen prerodni slovstveni načrt in ga postopno uresničeval. Napisal je približno 50 del, večino v slovenščini, med drugim Abecediko, prvo slovensko računico “Bukuvce za rajtengo” in več molitvenikov, bil je pobudnik almanaha “Pisanice od lepeh umetnosti” in avtor nemško pisane slovnice “Kraynska grammatika”. Pohlinovo najpomembnejše slovarsko delo je “Tu malu besediše treh jezikov”, prvi tiskani slovar s slovenskimi iztočnicami; v njem je skoraj 13.000 besed. Marka Pohlina upravičeno štejemo za pobudnika slovenskega književnega preporoda.
—–
Na današnji dan leta 1243 je bila Ljubljana prvič omenjena v pisnih virih. Tistega dne je namreč koroški vojvoda Bernard Spanheimski, ki je imel v lasti ljubljanski grad, izdal listino, s katero je jurkloštrskemu samostanu podaril zemljišče v obzidanem delu mesta ob vznožju grajskega hriba in dovolil tam postaviti redovno hišo. Ljubljana je bila takrat prvič omenjena kot utrjeno mesto, ki ima pravico pobirati mitnino. Mestni svet ljubljanski je pred leti to obletnico določil za novi – drugi – praznik slovenskega glavnega mesta, ki pa ga – v skladu z datumom, napisanim v statutu – praznujejo dan pozneje. Sicer pa je tradicionalni praznik mesta Ljubljane 9. maj, in sicer v spomin na leto 1945, ko je partizanska vojska osvobodila slovensko prestolnico; zavezniške države v drugi svetovni vojni pa 9. maj praznujejo kot “dan zmage nad fašizmom in nacizmom”.
_____
Slikar, risar in ilustrator JURIJ ŠUBIC iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti. Že v očetovi delavnici je pokazal veliko nadarjenost za risanje, pozneje pa jo je razvil do pravega mojstrstva. Čeprav je imel le osnovnošolsko izobrazbo, je bil sprejet na dunajsko akademijo; na njej se je izpopolnjeval v risanju religioznih in zgodovinskih kompozicij. Ko je dokončal palačo sedanjega vrhovnega državnega tožilstva v Atenah, so mu tam ponudili profesorsko mesto, vendar je raje odšel v Pariz. Tam je začel slikati tudi na prostem in ustvaril prve pleneristične slike v slovenski umetnosti. Leta 1883 je kot prvi Slovenec razstavljal v pariškem Salonu in dosegel lepo priznanje.
Jurij Šubic je prenesel svežo barvitost tudi v religiozne slike ter v stenske dekoracije. Eno njegovih najbolj znanih del je naturalistična slika “Pred lovom”, med stenskimi deli pa sodi med najpomembnejše poslikava na oboku šentjakobske cerkve v Ljubljani iz leta 1886. Jurij Šubic je v naše slikarstvo vpeljal evropska merila kakovosti in slovenska umetnost se jim od takrat ni več odrekla.
—–
Pesnica, pisateljica, novinarka in humanitarna delavka MARUŠA KRESE je literarno teorijo, umetnostno zgodovino in psihoterapijo študirala v Ljubljani, Londonu, Utrechtu in v Združenih državah Amerike. Najprej je delala kot psihoterapevtka v Ljubljani, v zgodjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je kot svobodna ustvarjalka ustalila v Berlinu. Pisala je lirično poezijo in intimistično kratko prozo, ki sta prve objave v nemškem prevodu doživeli v Nemčiji in Avstriji. Pisala je tudi radijske igre in dokumentarno-umetniške oddaje. Za svojo prvo samostojno objavo v Sloveniji, zbirko kratkih zgodb “Vsi moji božiči” je leta 2008 prejela nagrado “Dnevnikova fabula”.
V nemških časopisih je objavljala tudi popotne in vojne reportaže, s sestro, fotografinjo Meto Krese, pa je bila še posebno dejavna v obleganem Sarajevu, kjer je pomagala prizadetim v vojni. Za to humanitarno delo in kulturno posredništvo med Bosno in Nemčijo v času vojne, jo je leta 1997 nemški predsednik odlikoval z zlatim križcem za zasluge, avtorice mednarodnega projekta “ Ženske z vizijo” pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi.
Za svoje zadne literarno delo, roman “Da me je strah?”, je Maruša Krese leta 2012 prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov “kritiško sito”. Rodila se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov