Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

13.04.2015


Na današnji dan pred 280-imi leti se je v Ljubljani rodil nabožni pisec, slovničar in avtor slovarjev MARKO POHLIN. Šolal se je v Novem mestu in v Ljubljani, okoli leta 1754 pa je stopil v red bosonogih avguštincev. Sprva je deloval kot pridigar in vikar, pozneje kot učitelj redovniških pripravnikov. Izdelal je obsežen, pretehtan in potrebam prilagojen prerodni slovstveni načrt in ga postopno uresničeval. Napisal je približno 50 del, večino v slovenščini, med drugim Abecediko, prvo slovensko računico “Bukuvce za rajtengo” in več molitvenikov, bil je pobudnik almanaha “Pisanice od lepeh umetnosti” in avtor nemško pisane slovnice “Kraynska grammatika”. Pohlinovo najpomembnejše slovarsko delo je “Tu malu besediše treh jezikov”, prvi tiskani slovar s slovenskimi iztočnicami; v njem je skoraj 13.000 besed. Marka Pohlina upravičeno štejemo za pobudnika slovenskega književnega preporoda.

—–

Na današnji dan leta 1243 je bila Ljubljana prvič omenjena v pisnih virih. Tistega dne je namreč koroški vojvoda Bernard Spanheimski, ki je imel v lasti ljubljanski grad, izdal listino, s katero je jurkloštrskemu samostanu podaril zemljišče v obzidanem delu mesta ob vznožju grajskega hriba in dovolil tam postaviti redovno hišo. Ljubljana je bila takrat prvič omenjena kot utrjeno mesto, ki ima pravico pobirati mitnino. Mestni svet ljubljanski je pred leti to obletnico določil za novi – drugi – praznik slovenskega glavnega mesta, ki pa ga –  v skladu z datumom, napisanim v statutu – praznujejo dan pozneje. Sicer pa je tradicionalni praznik mesta Ljubljane 9. maj, in sicer v spomin na leto 1945, ko je partizanska vojska osvobodila slovensko prestolnico; zavezniške države v drugi svetovni vojni pa 9. maj praznujejo kot “dan zmage nad fašizmom in nacizmom”.

_____

Slikar, risar in ilustrator  JURIJ  ŠUBIC  iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti. Že v očetovi delavnici je pokazal veliko nadarjenost za risanje, pozneje pa jo je razvil do pravega mojstrstva. Čeprav je imel le osnovnošolsko izobrazbo, je bil sprejet na dunajsko akademijo; na njej se je izpopolnjeval v risanju religioznih in zgodovinskih kompozicij. Ko je dokončal palačo sedanjega vrhovnega državnega tožilstva v Atenah, so mu tam ponudili profesorsko mesto, vendar je raje odšel v Pariz. Tam je začel slikati tudi na prostem in ustvaril prve pleneristične slike v slovenski umetnosti. Leta 1883 je kot prvi Slovenec razstavljal v pariškem Salonu in dosegel lepo priznanje.

Jurij Šubic je prenesel svežo barvitost tudi v religiozne slike ter v stenske dekoracije. Eno njegovih najbolj znanih del je naturalistična slika “Pred lovom”, med stenskimi deli pa sodi med najpomembnejše poslikava na oboku šentjakobske cerkve v Ljubljani iz leta 1886. Jurij Šubic je v naše slikarstvo vpeljal evropska merila kakovosti in slovenska umetnost se jim od takrat ni več odrekla.

—–

Pesnica, pisateljica, novinarka in humanitarna delavka  MARUŠA  KRESE  je literarno teorijo, umetnostno zgodovino in psihoterapijo študirala v Ljubljani, Londonu, Utrechtu in v Združenih državah Amerike. Najprej je delala kot psihoterapevtka v Ljubljani, v zgodjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je kot svobodna ustvarjalka  ustalila v Berlinu. Pisala je lirično poezijo in intimistično kratko prozo, ki sta prve objave v nemškem prevodu doživeli v Nemčiji in Avstriji. Pisala je tudi radijske igre in dokumentarno-umetniške oddaje. Za svojo prvo samostojno objavo v Sloveniji, zbirko kratkih zgodb “Vsi moji božiči” je leta 2008 prejela nagrado “Dnevnikova fabula”.

V nemških časopisih je objavljala tudi popotne in vojne reportaže, s sestro, fotografinjo Meto Krese, pa je bila še posebno dejavna v obleganem Sarajevu, kjer je pomagala prizadetim v vojni. Za to humanitarno delo in kulturno posredništvo med Bosno in Nemčijo v času vojne, jo je leta 1997 nemški predsednik odlikoval z zlatim križcem za zasluge, avtorice mednarodnega projekta “ Ženske z vizijo” pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi.

Za svoje zadne literarno delo, roman “Da me je strah?”, je Maruša Krese leta 2012 prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov “kritiško sito”. Rodila se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

13.04.2015


Na današnji dan pred 280-imi leti se je v Ljubljani rodil nabožni pisec, slovničar in avtor slovarjev MARKO POHLIN. Šolal se je v Novem mestu in v Ljubljani, okoli leta 1754 pa je stopil v red bosonogih avguštincev. Sprva je deloval kot pridigar in vikar, pozneje kot učitelj redovniških pripravnikov. Izdelal je obsežen, pretehtan in potrebam prilagojen prerodni slovstveni načrt in ga postopno uresničeval. Napisal je približno 50 del, večino v slovenščini, med drugim Abecediko, prvo slovensko računico “Bukuvce za rajtengo” in več molitvenikov, bil je pobudnik almanaha “Pisanice od lepeh umetnosti” in avtor nemško pisane slovnice “Kraynska grammatika”. Pohlinovo najpomembnejše slovarsko delo je “Tu malu besediše treh jezikov”, prvi tiskani slovar s slovenskimi iztočnicami; v njem je skoraj 13.000 besed. Marka Pohlina upravičeno štejemo za pobudnika slovenskega književnega preporoda.

—–

Na današnji dan leta 1243 je bila Ljubljana prvič omenjena v pisnih virih. Tistega dne je namreč koroški vojvoda Bernard Spanheimski, ki je imel v lasti ljubljanski grad, izdal listino, s katero je jurkloštrskemu samostanu podaril zemljišče v obzidanem delu mesta ob vznožju grajskega hriba in dovolil tam postaviti redovno hišo. Ljubljana je bila takrat prvič omenjena kot utrjeno mesto, ki ima pravico pobirati mitnino. Mestni svet ljubljanski je pred leti to obletnico določil za novi – drugi – praznik slovenskega glavnega mesta, ki pa ga –  v skladu z datumom, napisanim v statutu – praznujejo dan pozneje. Sicer pa je tradicionalni praznik mesta Ljubljane 9. maj, in sicer v spomin na leto 1945, ko je partizanska vojska osvobodila slovensko prestolnico; zavezniške države v drugi svetovni vojni pa 9. maj praznujejo kot “dan zmage nad fašizmom in nacizmom”.

_____

Slikar, risar in ilustrator  JURIJ  ŠUBIC  iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti. Že v očetovi delavnici je pokazal veliko nadarjenost za risanje, pozneje pa jo je razvil do pravega mojstrstva. Čeprav je imel le osnovnošolsko izobrazbo, je bil sprejet na dunajsko akademijo; na njej se je izpopolnjeval v risanju religioznih in zgodovinskih kompozicij. Ko je dokončal palačo sedanjega vrhovnega državnega tožilstva v Atenah, so mu tam ponudili profesorsko mesto, vendar je raje odšel v Pariz. Tam je začel slikati tudi na prostem in ustvaril prve pleneristične slike v slovenski umetnosti. Leta 1883 je kot prvi Slovenec razstavljal v pariškem Salonu in dosegel lepo priznanje.

Jurij Šubic je prenesel svežo barvitost tudi v religiozne slike ter v stenske dekoracije. Eno njegovih najbolj znanih del je naturalistična slika “Pred lovom”, med stenskimi deli pa sodi med najpomembnejše poslikava na oboku šentjakobske cerkve v Ljubljani iz leta 1886. Jurij Šubic je v naše slikarstvo vpeljal evropska merila kakovosti in slovenska umetnost se jim od takrat ni več odrekla.

—–

Pesnica, pisateljica, novinarka in humanitarna delavka  MARUŠA  KRESE  je literarno teorijo, umetnostno zgodovino in psihoterapijo študirala v Ljubljani, Londonu, Utrechtu in v Združenih državah Amerike. Najprej je delala kot psihoterapevtka v Ljubljani, v zgodjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je kot svobodna ustvarjalka  ustalila v Berlinu. Pisala je lirično poezijo in intimistično kratko prozo, ki sta prve objave v nemškem prevodu doživeli v Nemčiji in Avstriji. Pisala je tudi radijske igre in dokumentarno-umetniške oddaje. Za svojo prvo samostojno objavo v Sloveniji, zbirko kratkih zgodb “Vsi moji božiči” je leta 2008 prejela nagrado “Dnevnikova fabula”.

V nemških časopisih je objavljala tudi popotne in vojne reportaže, s sestro, fotografinjo Meto Krese, pa je bila še posebno dejavna v obleganem Sarajevu, kjer je pomagala prizadetim v vojni. Za to humanitarno delo in kulturno posredništvo med Bosno in Nemčijo v času vojne, jo je leta 1997 nemški predsednik odlikoval z zlatim križcem za zasluge, avtorice mednarodnega projekta “ Ženske z vizijo” pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi.

Za svoje zadne literarno delo, roman “Da me je strah?”, je Maruša Krese leta 2012 prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov “kritiško sito”. Rodila se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

18. november - August Tosti (1882) in "Denarni zavodi v Sloveniji"

Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

17. november - stoletje goriške Mohorjeve družbe (1923)

Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

16. november - Danilo Benedičič (1933) odličnost igralca in interpreta

Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

15. november - začetki polnjenja mineralne vode in turizma v Radencih (1868)

Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

14. november - Hrabroslav Volarič (1863) in glasba za narodno zavest

Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

13. november - Jurij Slatkonja (1513) prvi uradni dunajski škof

Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

12. november - Leon Štukelj (1898) tri olimpijske igre – šest kolajn

Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

11. november - Milan Stepišnik (1910) politični proces poslal v smrt vrhunskega atleta

Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

10. november - odhod slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJa (1943)

Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

9. november - Davorin Jenko (1835) in glasba za himno Kraljevine Srbije

Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

8. november - Ksenija Kušej Novak (1914) in vzpon uglednih imen slovenke opere

Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 19 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov